Če je bila Slovenija ena zadnjih evropskih držav, ki je operaterjem na tako imenovani megadražbi razdelila frekvence za potrebe najsodobnejšega mobilnega omrežja LTE, bo zdaj očitno med pionirji v EU, ki bodo delili nove proste radijske frekvence.
Manj kot pol leta po tistem, ko so morali Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil plačati vrtoglavih 150 milijonov evrov za frekvence v 800-megaherčnem (MHz) in drugih pasovih, so se na Agenciji za komunikacijska omrežja pod vodstvom Franca Dolenca odločili za začetek priprave na še eno dražbo. Ta naj bi potekala v začetku naslednjega leta, po nekaterih informacijah pa celo konec letošnjega. Na njej bodo poskušali po čim višji ceni unovčiti frekvence v pasu 700 MHz. Tega operaterji trenutno uporabljajo predvsem za digitalno televizijo, po novem pa bi ga enako kot pas 800 MHz namenili potrebam hitrega širokopasovnega mobilnega interneta.
Jutri dopoldne se tako že izteče rok za oddajo ponudb za strokovnega svetovalca pri načrtovani dražbi. Izbrani ponudnik, ki si obeta 200.000 evrov plačila, bo predvidoma zagotovil tudi programsko opremo za njeno izvedbo. Kot glavnega favorita se omenja podjetje Dot Econ iz Londona, ki je svetovalo agenciji že pri megadražbi aprila lani.
Polnjenje praznega proračuna
Čeprav bodo frekvence v pasu 700 MHz slej ko prej naprodaj, so slovenski operaterji in strokovna javnost zgroženi nad hitenjem agencije in Dolenca. Opozarjajo, da gre za več kot očitno polnjenje praznega proračuna na ramenih finančno izčrpanih operaterjev in da ni nobenih razlogov za takšno potezo regulatorja.
Potencialni kupci frekvenc bi bili namreč največji trije mobilni operaterji, ki so pred nekaj meseci drago plačali za 15-letno uporabo podobnih frekvenc. Obenem so za postavitev omrežja LTE že ali pa še bodo porabili več deset milijonov evrov. »Investicijski načrti za tovrstne projekte se navadno pripravljajo nekaj let vnaprej, takšne nenačrtovane poteze pa pomenijo, da se morajo sedaj operaterji odločati o večmilijonski obremenitvi za tekoče koledarsko leto, potem ko so bili investicijski načrti že potrjeni,« so se odzvali v Tušmobilu. »Vsi operaterji, ki so želeli sodelovati na dražbi, so sodelovali in pridobili frekvenčni prostor,« je bil prav tako jasen član uprave Simobila Boštjan Škufca Zaveršek. Trenutno ne vidi niti enega razloga, da bi bila izvedena kakršna koli dražba pred koncem maja 2017, ko bi moral Simobil s širokopasovnim mobilnim internetom v skladu z obveznostmi pokrivati pomemben del slovenskega podeželja. Tudi na ravni EU je šele pred kratkim prevladalo stališče, da bi frekvence v pasu 700 MHz podeljevali do leta 2020.
Eden od razlogov za to, da bodo frekvence v pasu 700 MHz dejansko uporabne šele čez nekaj let, je tudi, da na ravni EU ni enotnega stališča, za katere tehnologije bi ga namenili. Pojavljajo se celo ideje, da bi ga namesto za mobilni internet uporabili za druge učinkovitejše širokopasovne tehnologije. Tako bi se lahko dogajalo, da bi ob morebitnem neskladju z Italijo ali drugimi sosedami, kot že večkrat v preteklosti, prihajalo do motenj pri delovanju. S tem bi bile storitve v celoti uporabne kvečjemu v osrednji Sloveniji, ne pa tudi v obmejnih predelih.
Brez posvetovanja
Bolj kot hitenje v oči bode, da se agencija pred začetkom priprav na novo dražbo sploh ni posvetovala z zainteresirano javnostjo, v prvi vrsti z operaterji. Tako se je Dolenc za pripravo novega javnega razpisa odločil kar na podlagi trendov, ki kažejo, da bo prišlo do močnega povečanja rasti mobilnega interneta, zatorej bodo operaterji potrebovali dodatni frekvenčni spekter.
Po dostopnih informacijah niti vlada Mira Cerarja ali direktorat za informacijsko družbo pod vodstvom Marjana Turka ni odobril dražbe oziroma dal zelene luči Dolencu za njeno izvedbo. »Pri potezah agencije gre spet za politiko izvršenih dejstev. Država bo spet potrjevala nekaj, kar so vnaprej določili na agenciji,« opozarja vir blizu dogajanja, ki je želel ostati neimenovan. Tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer priznavajo pogovore o tem z agencijo, svarijo pred hitenjem. »Na ministrstvu se strinjamo s podelitvijo preostanka frekvenc, ki niso bile podeljene na lanski elektronski dražbi. Ne strinjamo pa se s prenagljeno dražbo 700 MHz pasu,« so dejali. Po njihovem ni smiselna nova dražba v letu 2015 in verjetno tudi v letu 2016. Postopki podeljevanja morajo biti dobro premišljeni, časovno usklajeni in osnovani na realnih potrebah operaterjev. »V tem kontekstu bo ministrstvo v nadaljevanju agenciji posredovalo ustrezne strateške usmeritve,« so dodali na ministrstvu, ki ga vodi Stanislava Setnikar Cankar.
Bo dražba finančni fiasko?
Kljub temu se je agencija že vnaprej odločila, kakšne vrste dražbo želi. Namesto da bi izbirala svetovalca, ki bi pregledal stanje in presodil, kaj bi bilo najbolj smotrno in cenovno ugodno, je Dolenc očitno presodil, da je najboljša pot znova elektronska CCA-dražba. Ta vključuje pravilo druge najvišje cene, kar pomeni, da zmaga tisti, ki ponudi največ, a plača nižjo ceno, to je drugo ponujeno. Ne gre spregledati, da ima največ referenc s CCA-dražbami Dot Econ. Gre za podobno zgodbo kot v letu 2013, ko si je agencija zamislila, da bi megadražbo izvedla po istem pravilu, vendar se je tik pred zdajci ugotovilo, da tedaj veljavna zakonodaja tega ne dopušča. Dolencu je priskočila na pomoč država in ekspresno spremenila zakon o elektronskih komunikacijah.
Zakaj ne bi. Megadražba se je lani tudi po Dolenčevi zaslugi izkazala za pomemben izredni vir proračuna, saj je ta dobil več od pričakovanj, kar 150 milijonov evrov. Tudi zato je vprašanje, ali se lahko minister za finance Dušan Mramor s prodajo frekvenc v pasu 700 MHz nadeja še enkrat tolikšnih prilivov ali pa bo dražba doživela nepričakovani finančni fiasko. Po dragem računu za prejšnjo dražbo bodo namreč slovenski mobilni operaterji težko prepričali lastnike iz tujine, naj še enkrat razprejo mošnjiček za nekaj, kar bi bilo potencialno zanimivo čez nekaj let.
Kdaj se bodo operaterji borili za frekvence v pasu 700 MHz in še nekatere druge, manj zanimive frekvence, bo znano v kratkem, ko bo agencija objavila potek in pogoje dražbe. Čeprav je že sprožila postopke, bodo sledila tudi uradna posvetovanja. V luči hitenja z dražbo sicer ne gre spregledati, da Dolenčev mandat poteče konec prihodnjega leta. Če bi zavrli postopke z dražbo, bi se je lotil šele njegov morebitni naslednik.
