Največja žrtev odločitve, da se vsi napori (sicer prepozno) usmerijo v sanacijo bančnega sistema in javnofinančno konsolidacijo, je realno gospodarstvo. To je bilo zadnja leta postavljeno na stranski tir. V krizi je izgubilo n desettisoče delovnih mest, glede na napovedano prestrukturiranje prezadolženih podjetij pa rasti števila brezposelnih še ni videti konca. Samo nedavni stečaj Mure je število brezposelnih v Pomurju v zgolj enem dnevu povečal za 1300 ljudi, ki jim z odpiranjem malih, tehnološko razvitejših podjetij ali z uvajanjem raznih podpornih mrež novih delovnih mest ne bo mogoče zagotoviti.
»Realnemu gospodarstvu niso ponudili ničesar«
»Realnemu gospodarstvu niso vlade in evropska komisija ponudile ničesar,« je oster dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. »Nobenega dvoma ni, da je bila s strani Bruslja lansirana povsem napačna politika, osredotočena na ekstremno sanacijo bančnega sistema in pospremljena s floskulami o trajnostni rasti in podobnem,« je odsotnost ukrepov za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest komentiral Kovač.
Gasilski ukrepi v obliki nadomestil za čakanje na delo in skrajšanje delovnega časa, za kar je Slovenija namenila več sto milijonov evrov, cilja, to je ohranitve delovnih mest, niso dosegli. Slovensko gospodarstvo je tako po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) od leta 2008 do konca lanskega leta izgubilo 85.000 delovnih mest, pri čemer niso upoštevane banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekateri drugi. Gospodarstvo, tisti del družbe, ki daje delo stotisočem, omogoča preživetje družin, polni zdravstveno in pokojninsko blagajno ter proračun, je upehano. Če je bilo še leta 2008 v predelovalnih dejavnostih zaposlenih nekaj manj kot 200.000 ljudi, jih je bilo lani skoraj 40.000 manj. Število zaposlenih v gradbeništvu se je v enakem obdobju s slabih 57.000 znižalo na dobrih 33.000. Samo v omenjenih dveh dejavnostih je Slovenija v zadnjih petih letih izgubila skoraj 62.000 delovnih mest. Dobrih 11.000 jih je izgubila še trgovina, ki zaposluje slabih 80.000 ljudi.
Brezposelnost je rasla, zasebna potrošnja, ki je poleg izvoza, investicij in državne potrošnje eden glavnih motorjev rasti, je pričakovano padala. Če se je končna potrošnja gospodinjstev prvo leto krize, leta 2009, znižala za »vsega« 0,1 odstotka, se je leta 2012 za skoraj pet odstotkov. Podatki za prvo letošnje četrtletje so spodbudnejši in gospodarska rast naj bi se že odražala na številu brezposelnih. To se je po podatkih zavoda za zaposlovanje od januarja letos, ko jih je bilo skoraj 130.000, že znižalo na nekaj več kot 121.000. Ob tem velja opozoriti, da se ob zniževanju števila delovno aktivnih povečuje število neaktivnih prebivalcev, kamor sodijo upokojenci, študentje in drugi. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo na primer po podatkih statističnega urada 897.000 delovno aktivnih in 755.000 neaktivnih, med slednjimi največ, 66,3 odstotka, upokojencev.
S trga bi lahko izginilo do 25 odstotkov podjetij
Na zavodu za zaposlovanje pričakujejo ob koncu letošnjega leta 125.000 brezposelnih, a posledice nujnega prestrukturiranja prezadolženega slovenskega gospodarstva so lahko ob odsotnosti ukrepov za ustvarjanje delovnih mest še hujše. Vprašanje je, koliko podjetjem se bo uspelo prestrukturirati in kolikšen je delež takšnih, ki izgubljajo možnosti za ohranitev poslovanja. Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan ocenjuje, da bi lahko s trga izginilo od 20 do 25 odstotkov slovenskih podjetij. Poleg tega, da bo prestrukturiranje podjetij zahtevalo povečanje brezposelnosti, bo ustvarilo še težje razmere za brezposelne oziroma trg dela. Po Svilanovem mnenju bo za ustvarjanje novih delovnih mest treba počakati še nekaj let. »Sanacija je še pred nami,« je dodal.
»Zavedati se moramo, da bomo delovna mesta še naprej izgubljali,« opozarja tudi Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so včeraj iskali možnosti za ustvarjanje delovnih mest. Idej, kako jih ustvariti, je veliko. Vlada (v odhajanju) načrtuje 60.000 delovnih mest, v družbi A. T. Kearney predvidevajo, da bi bilo mogoče ustvariti 100.000 delovnih mest, v Umanoteri pravijo, da je prostora za 250.000 zelenih delovnih mest. GZS je medtem predstavila načrte, kako ustvariti 118.000 delovnih mest, od tega 45.000 trajnih in 73.000 vezanih na investicijske projekte. Našli so jih v internacionalizaciji, turizmu, infrastrukturi, informacijski tehnologiji, zeleni energiji, energetiki, lesni predelavi, komunalni infrastrukturi in malem gospodarstvu, a vsak projekt potrebuje zagonska sredstva, predvsem pa nacionalni konsenz o tem, katere investicije so prednostnega pomena. Tovrstni dogovori pa slovenski politiki, ki vsak mandat začne s seznamom infrastrukturnih projektov, ki da bodo zagotovili rast in delovna mesta, v zadnjih letih nikakor ne uspevajo. »Hidroelektrarne na srednji Savi so zapisane v vseh strategijah, a v tem trenutku lahko vsi načrti zaradi ostrih kriterijev Nature 2000 padejo v vodo,« je opozoril Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiring pri GZS, ki dodaja, da se investicijska in projektna dokumentacija za projekte sploh še ne pripravlja, ni državnih lokacijskih načrtov, ni gradbenih dovoljenj, kar pomeni, da gradnje, načrtovane čez nekaj let, ni pričakovati, saj državi ne bo uspelo pridobiti sredstev.
Na GZS so med drugim iskali odgovor na vprašanje, kdo bo ustvarjal delovna mesta, izvoz ali domača potrošnja, a po mnenju Kovača si Slovenija alternativnih poti ne more privoščiti. »Govorimo o zaposlovanju mladih, z varčevanjem pa možnosti zapiramo. Imamo vrsto podpornih politik, a ni kaj podpirati,« je nanizal dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, ki meni, da izgubljenih delovnih mest ne bo mogoče nadomestiti, dokler se podjetjem ne sprostijo finančno-kreditne linije. »Ukvarjamo se z zapiranjem podjetij, ne z odpiranjem novih,« je dodal in omenil model Velike Britanije, kjer je konzorcij inštitutov za vlado pripravil študijo za spodbujanje rasti. Sledila je razprava in sprememba razvojnih politik. »Začeli so s spremembami poslovnih modelov in te so prešle tudi na podjetniško raven. Krč se namreč naseli tudi v glave podjetnikov. Danes beležijo zelo dobre rezultate o dinamiki rasti,« je pojasnil Kovač in dodal: »Pri nas pa vsi čakamo na Godota, a tega ni od nikoder.«