V izjemno zahtevnem sanacijskem procesu Cimosa je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je maja presenetila z odločitvijo, da se težave podjetja ne bodo reševale z računovodsko operacijo pretvorbe več kot stomilijonskih dolgov do bank v osnovni kapital Cimosa, temveč v prisilni poravnavi, znova obrnila ploščo. Po predlogu, ki je na pogajalski mizi, se bodo morali namreč Cimosovi dobavitelji odpovedati bistveno višjemu deležu svojih terjatev, kot se je sprva napovedovalo.
Po prvotnih napovedih, ki so prihajale iz Cimosa in slabe banke, bi se morali dobavitelji, ki so družbi z rednimi dobavami v njenih najtežjih trenutki stali ob strani, odpovedati od 20 do 30 odstotkom terjatev. Toda najnovejši predlog je daleč od teh napovedi. Dobavitelji bi se namreč morali odpovedati kar 45 odstotkom terjatev, na poplačilo 30 odstotkov bi morali čakati štiri leta, medtem ko bi družba v kratkem poplačala le četrtino terjatev. Bistveno ugodnejši je predlog odpisa terjatev tistim dobaviteljem, ki blago dobavljajo Cimosovim hčerinskim družbam v državah nekdanje Jugoslavije. Tem dobaviteljem družba predlaga, da pristanejo na odpis četrtine terjatev, 35 odstotkov bi jih poplačali v prihodnjih dveh letih, 40 odstotkov pa v kratkem. Zakaj takšno razlikovanje, ki med dobavitelji povzroča precej vroče krvi, ni znano. Eden od možnih odgovorov bi lahko bil, da velik del Cimosovih obveznosti do dobaviteljev, ki so konec lanskega leta znašale okoli 90 milijonov evrov, odpade na tiste, ki dobavljajo slovenskemu delu Cimosa, in ker postopki prisilnih poravnav v državah nekdanje Jugoslavije niso možni. Podrobnejša pojasnila bomo od družbe poskušali dobiti danes.
Do predloga, ki jih je dodobra vznejevoljil, se morajo dobavitelji po naših informacijah opredeliti do konca tega tedna. Da bi ga lahko v družbi sploh realizirali, bi ga morali podpreti lastniki najmanj 90 odstotkov poslovnih terjatev do družbe. Če bodo dobavitelji na koncu s predlogom vendarle soglašali, bi to pomenilo, da bo Cimos obveznosti do dobaviteljev poplačal zunaj prisilne poravnave. Smiselno vprašanje, ki si ga dobavitelji zastavljajo, pa je, kakšno poplačilo bi si lahko obetali v postopku prisilne poravnave. To bo pokazal načrt o finančnem prestrukturiranju, ki ga mora družba predstaviti v začetku septembra.
Zaradi prelomljenih obljub so dobavitelji, ki obvladujejo od 40 do 50 odstotkov terjatev, že zahtevali sprejem v DUTB, smo neuradno izvedeli. Ker menijo, da za njihove težave nima posluha niti država, nameravajo o najnovejših predlogih obvestiti tudi Cimosove kupce v avtomobilski industriji. Spomnimo, po začetku prisilne poravnave so bili ti med drugim prisiljeni skrajšati plačilne roke, kar so sprejeli s stisnjenimi zobmi. Ker bi bile lahko motene dobave, druge možnosti niti niso imeli.
