Slovenija je lani z 2,6-odstotno gospodarsko rastjo prekinila dvoletno obdobje recesije in za vsaj trikrat presegla povprečno rast v območju evra. A za visoko gospodarsko rastjo se skriva kopica zaskrbljujočih smernic, s katerimi se bo morala Slovenija spopasti v letošnjem in prihodnjih letih, če želi doseči vzdržno rast in preseči predkrizno raven gospodarstva. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je bilo slovensko gospodarstvo lani še vedno več kot šest odstotkov manjše kot leta 2008. Izraženo v stalnih cenah je bil lanski BDP manjši za približno dve milijardi evrov, kar je toliko, kot so v zadnjih dveh letih vsi gradbinci skupaj vložili v gradnjo stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji.
Brez potrošnje ne bo vzdržne rasti
A male renesanse v gradbenem sektorju je očitno konec. Vlaganja v zgradbe in objekte so se v zadnjem četrtletju zmanjšala za 2,2 odstotka, okrevanja pa do odprodaje zalog stanovanjskih nepremičnin na trgu ne gre pričakovati. Prav tako so se po štirih četrtletjih krepke rasti znižale bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 0,9 odstotka. Vedno manj vlagajo tudi podjetja, ki so vse od leta 2012 dejansko neto varčevalci. Investicije v stroje in opremo so se v zadnjem četrtletju znižale že četrtič zapored (za 2,9 odstotka).
Ključni problem ostaja domača potrošnja. Lani je sicer prvič od izbruha krize zrasla za 0,8 odstotka, vendar zgolj zavoljo ugodnih smernic v prvi polovici leta. V zadnjem četrtletju je namreč upadla za 1,6 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa se je istočasno znižala za 0,8 odstotka. »Najšibkejši mesec v zadnjem četrtletju je bil november, kar dokazuje, da se gospodinjstva zelo hitro odzivajo na negativne novice,« je pojasnil Anže Podnar z državnega statističnega urada (Surs) in opozoril, da brez močnejše potrošnje Slovenija ne more pričakovati vzdržne gospodarske rasti.
Nič ne kaže na novo rast potrošnje. Cene namreč tudi zaradi šibkega povpraševanja letos še naprej padajo. Februarja je bila letna deflacija 0,4 odstotna. Glavni razlog za nižje cene so 17 odstotkov cenejša tekoča goriva in 11 odstotkov nižje cene pogonskih goriv. Pocenila se je tudi hrana. Da je položaj skrajno resen, je potrdila tudi generalna direktorica Sursa Genovefa Ružić, ki opozarja, da je bilo januarja v deflaciji že 23 članic območja evra.
Izvoz pomeni dve tretjini rasti
Deflacija je lahko izredno nevaren pojav, ki lahko potegne v recesijo celotno Evropo, kar bi pomenilo hud udarec za slovenski izvozni sektor. In posledično za slovenski BDP, ki je vsako leto bolj odvisen od gibanj v zunanji trgovini. Saldo menjave s tujino (razlika med izvozom in uvozom) je lani prispeval kar dve tretjini rasti BDP ali 1,9 odstotne točke.
Rast slovenskega izvoza se je krepila iz četrtletja v četrtletje vse od konca leta 2012. V zadnjih treh mesecih lani so izvozniki okrepili prodajo v tujino za kar 8,4 odstotka. K temu je izdatno prispeval novomeški Revoz, saj je začel proizvajati dva nova modela avtomobilov znamke Renault, slovenski izvoz motornih vozil se je posledično okrepil za skoraj 50 odstotkov. Celoletni izvoz je lani zrasel za 6,3 odstotka in je tako ključen dejavnik za rast BDP na 37,25 milijarde evrov.
Z rastjo, ki je bila višja od 2,5 odstotka BDP, se je uresničila velika želja prvaka stranke DeSUS Karla Erjavca. Med pogajanji o rebalansu proračuna za letošnje leto je pri predsedniku vlade Miru Cerarju namreč izposloval izredno zvišanje pokojnin v primeru visoke rasti BDP. Obljuba bi lahko državo stala 40 milijonov evrov. Prav tako bo več kot 2,5-odstotna rast BDP sprostila nekatere omejitve iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Obeta se konec omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, višji otroški dodatki, pet dni daljši starševski dopust za očete, višja socialna pomoč in druge bonitete za državljane. Vendar pa do tega očitno še ne bo prišlo tako kmalu. Na ministrstvu za finance so včeraj dejali, da bo vlada sklep o ugotovitvi gospodarske rasti objavila verjetno šele 30. septembra.
