Rusko-ukrajinski spor in sankcije zoper največjo državo na svetu so prekinili 14-letni neprekinjen niz rasti prihodkov Skupine Krka. Novomeški farmacevt je lani prvič po letu 1999 zabeležil padec prihodkov, ki pa so bili pri 1,19 milijarde evrov le slabih deset milijonov evrov nižji kot leto prej. Bistveno večji udarec je Krki zadal strm padec vrednosti rublja, saj so zaradi tega utrpeli za kar sto milijonov evrov izgub iz tečajnih razlik.
Strm padec v zadnjem četrtletju
Čisti dobiček se je v lanskem letu znižal za štiri odstotke in je znašal 166 milijonov evrov. Toda v zadnjem lanskem četrtletju je Krka utrpela kar 20-odstotni padec konsolidiranega dobička. Lanski rezultati bi bili še slabši, če ne bi sprostili za skoraj 40 milijonov evrov rezervacij. Brez upoštevanja sprostitve rezervacij in bistveno nižje efektivne davčne stopnje bi Skupina Krka lansko leto zaključila z okoli 120 milijoni evrov čistega dobička, kar je najmanj po letu 2006. »Če bi upoštevali današnji tečaj rublja, bi bile izgube iz tečajnih razlik za deset milijonov evrov nižje,« pojasnjuje predsednik uprave Krke Jože Colarič in dodaja, da dve tretjini izgub iz tečajnih razlik odpade na prevrednotenje terjatev.
»Nekatera podjetja se pred padcem vrednosti rublja in krepitvijo vrednosti dolarja, s katerim se vrši velik del nabave evropskih farmacevtov, obvarujejo z višanjem cen proizvodov. Manjši evropski farmacevti pa bi lahko bili zaradi večjih valutnih sprememb in s tem povezanih težav tarča prevzemov,« ocenjuje Tina Orzan iz Alte Investa, ki v farmacevtski industriji opaža povečan trend prevzemnih aktivnosti in strateških povezav med podjetji. Kot ocenjuje Matjaž Širca iz NLB, enoodstotni padec vrednosti rublja dobiček Krke zniža za okoli milijon evrov. A nestanoviten rubelj še zdaleč ni edina težava Krke. »Za farmacevtska podjetja večji del prodaje predstavljajo zdravila na recept, ta segment pa je že nekaj časa pod pritiskom znižanja izdatkov vlad za zdravila. Generična industrija je pri tem za zdaj v prednosti, saj se dražja originalna zdravila zamenjujejo s cenejšimi generičnimi,« meni Širca in dodaja, da morajo zaradi tega farmacevtska podjetja vedno bolj povečevati količinsko prodajo, če želijo ohraniti prihodke na sedanji ravni.
Krka pohitela z naložbami
Podobno je tudi pri Krki, ki je v zadnjih letih bistveno povečala naložbe v nove proizvodne zmogljivosti. Samo lani so za naložbe v novomeški skupini namenili več kot 170 milijonov evrov, kar je bilo nad pričakovanji in prvotnimi napovedmi. »Z nekaterimi naložbami smo pohiteli. Če želimo ohraniti prodajo, moramo namreč proizvesti in prodati več zdravil. Tako je proizvodnja v novem obratu v Ločni že stekla, čeprav smo zagon pričakovali sredi letošnjega leta,« je ob predstavitvi rezultatov povedal Colarič. »Letošnje leto bo polno izzivov. O tem ni dvoma, vendar smo na to že navajeni,« je še dodal Colarič, ki ima na ruskem trgu še vedno velika pričakovanja. »Ruska duma bo v naslednjih tednih sprejela ukrep, ki določa, da tuji farmacevti ne bodo mogli nastopati na javnih razpisih, če v državi obstajata vsaj dva proizvajalca določenega zdravila,« je dejal. Krka lahko v svoji tovarni v Rusiji proizvede do 1,1 milijarde tablet na leto, do konca leta 2016 pa naj bi proizvodne zmogljivosti povečali na 1,8 milijarde tablet.
Za letos v Krki napovedujejo 1,26 milijarde evrov prihodkov, medtem ko naj bi dobiček ostal na lanski ravni. Toda ob tem ne izključujejo možnosti, da bodo morali načrte revidirati oziroma popraviti navzdol.