Več deset gradbenih podjetij, inženirjev, obrtnikov in drugih, ki so obnovili 900 let star dvorec Drnča v Dvorski vasi in ob njem zgradili nov hotel Lambergh, kljub drugačnim obljubam ne bo prejelo plačila za opravljeno delo.
Gre za podjetja TGM Žakelj, Kiforma, Tiko, Alfa-M, Saning International, Coston, Pulsus in številna druga, ki so v prisilni poravnavi projektne družbe Predence prijavila za več kot pet milijonov evrov nezavarovanih terjatev in pričakovala (vsaj) 20-odstotno poplačilo. Prvi obrok bi morali prejeti lansko pomlad, vendar je sanacija splavala po vodi, družba Predence pa neslavno končala v stečaju.
Njihovo edino upanje je bil izkupiček od prodaje hotelskega kompleksa, v katerem so pred kratkim odprli sodobni medicinski center. Vendar so nepremičnine, vredne več kot pet milijonov evrov, v začetku lanskega leta v vprašljivih okoliščinah prešle v roke slamnatih podjetij, v ozadju katerih stojijo nekdanji vodilni iz afere Orion. Stečajna masa družbe Predence, iz katere navadni upniki danes terjajo več milijonov evrov, pa je prazna.
Čeprav pri teh poslih obstaja sum oškodovanja upnikov (in sum utaje davkov), jih stečajni upravitelj Milan Vajda ne bo izpodbijal. Po pregledu zemljiškoknjižnih izpiskov je namreč ugotovil, da so na odsvojenih nepremičninah enaka bremena kot prej, ko so bile v lasti družbe Predence. Tako sta dvorec in hotel še naprej v ekonomski lasti hipotekarnih upnikov, slamnato podjetje Elba Plus pa je le njihov pravni lastnik. Vajda zato na podlagi njemu znanih dejstev ugotavlja, da zavarovani upniki, med katerimi je NKBM s 5,3-milijonskim zahtevkom, verjetno niso bili oškodovani.
Toda Vajda hkrati priznava, da ni dobil poslovne dokumentacije družbe Predence, na podlagi katere bi presodil, ali je prišlo do nepravilnosti. Iz kupo-prodajnih pogodb, ki jih je pridobila zadnja direktorica Ana Urbajs, je namreč razvidno, da je kupnina za nepremičnine znašala kar 7,84 milijona evrov (brez DDV), kot posrednik pri poslu pa je nastopalo še eno slamnato podjetje, GHM. Pri tem je pomemben podatek, da je domnevna kupnina enaka skupni vrednosti hipotek, vpisanih na nepremičninah.
Ali je podjetje Elba Plus, ki ga vodi Barbara Podlogar, v resnici plačalo pogodbeno dogovorjeno kupnino ali pa je šlo za navidezne posle, ostaja neznanka. Vajda je trikrat prosil Abanko Vipo, naj mu posreduje podatke o prometu na transakcijskem računu družbe Predence, vendar jih ni prejel. Odgovor Abanke bi bil ključnega pomena za morebitno izpodbojno tožbo, s katero bi nepremičnine vrnili v stečajno maso, saj bi se zakonski rok v primeru neodplačnega prenosa podaljšal z enega leta, ki je že potekel, na tri leta. Tudi sicer Vajda nima sredstev za vložitev tožb in bi jih morali zagotoviti upniki.
