Vlada, ki bo morda že na današnji seji obravnavala paket sprememb, povezan z nepravilnostmi pri delovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ima od včeraj tudi formalni razlog za kadrovsko prevetritev vrha slabe banke in morebitno ukrepanje proti odgovornim.
Na računskem sodišču so namreč slovenski javnosti razkrili težko pričakovane ugotovitve revizije o zakonitosti postopkov vzpostavitve DUTB in porabi denarja v letu 2013, ko je ekipa zdajšnjega glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Månssona dejansko začela delati. Očitki o spornem delovanju DUTB in nesmotrni porabi več milijonov evrov (državnih) sredstev so več kot resni, saj so na računskem sodišču izrekli negativno mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB. Ponekod so zaznali tudi sume kaznivih dejanj.
Kaj so glavni poudarki poročila računskega sodišča? V DUTB ni sistemizacije delovnih mest, naročanje svetovalnih, odvetniških in drugih storitev v višini 1,3 milijona evrov ni bilo izvedeno po pravilih javnega naročanja, pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci v skupni vrednosti več kot tri milijone evrov niso ocenjevali drugih ponudb, to so v najmanj enem primeru počeli naknadno. Šlo je za posel s svetovalno družbo Quartz+Co., katere solastnik je bil prvi mož DUTB Månsson. Svoje ugotovitve bo računsko sodišče predalo kriminalistom. Zaradi nepreglednega poslovanja z zunanjimi izvajalci ni bilo mogoče preveriti, koliko od treh milijonov evrov storitev je bilo dejansko izvedenih.
Čeprav velik del očitkov o kršitvah pravil, neupravičeno visokih prejemkih vodstva DUTB in (pre)visokih izplačilih zunanjim svetovalcem, na katere smo v preteklosti redno opozarjali v Dnevniku, letijo na vodilne v DUTB, so ugotovitve obremenilne tudi za politiko. Potrjujejo namreč, da je ta slabo banko ustanavljala na silo, se verjetno zaradi hitenja požvižgala na veljavne predpise in posledično kršila zakonodajo. Tako v vladi med drugim sploh niso preučili ekonomske upravičenosti DUTB v primerjavi z drugimi možnostmi. Prav tako niso ocenjevali finančnih posledic ustanovitve DUTB, znano pa ni niti, kako so določili petletno dobo delovanja slabe banke, desetodstotno obvezno letno prodajo premoženja in dvestomilijonsko davkoplačevalsko injekcijo.
Seznam (ne)odgovornih vlad
»Računsko sodišče je vladi naložilo preučitev odgovornosti zaposlenih v vladi in na ministrstvu (za finance, op.p.) pri pripravi podlag za odločanje o prenosu terjatev (na DUTB, op.p.) zaradi ravnanja, ki ni skladno s predpisi,« je včeraj povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Revizija DUTB se nanaša na vlade Boruta Pahorja, Janeza Janše, Alenke Bratušek in Mira Cerarja. V tem obdobju so ministrstvo za finance vodili Franc Križanič, Janez Šušteršič, (začasno) Janša, Uroš Čufer in Dušan Mramor. DUTB je uradno nastala v začetku leta 2013, ko je vladal Janša, minister pa je bil Šušteršič. Do prenosa bančnih terjatev na DUTB in vzpostavitve njenega delovanja pa je prišlo pozneje, ko je vlado vodila Bratuškova, ministrstvo pa Čufer.
Revizorji so vlado in ministrstvo za finance pozvali k ustreznejši ureditvi delovanja DUTB. Vlada, ki je bila že pred tedni podrobno seznanjena z ugotovitvami računskega sodišča, bo morda že na današnji seji sprejemala nabor ukrepov za DUTB. Po nekaterih informacijah ostaja možnost, da si bo vlada ob uradnem izidu poročila za ukrepe vzela še teden dni časa. Odločitev o tem naj bi padla že dopoldne, na sestanku veljakov koalicijskih strank pred sejo vlade. V DUTB naj bi se spremenila način upravljanja, saj želi vlada uvesti dvotirni sistem. V igri naj bi bila tudi zamenjava štirih članov vodstva DUTB. Med kandidati za nove vodilne so po naših informacijah nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja Group Stojan Petrič, nekdanji predsednik nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) Marko Simoneti, član uprave Probanke Imre Balogh in Primož Karpe iz investicijskega sklada Blue Sea Capital.
Si bodo upali rezati plače vodilnih v DUTB?
Med ukrepi, ki jih Vesel predlaga vladi in jih je že prej napovedal finančni minister Mramor, je tudi prilagoditev plačne politike DUTB. Ta namreč pomembno odstopa od drugih družb v državni lasti. Ena od možnosti je njihova prilagoditev po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu. Plače vodstva DUTB bi bile potemtakem omejene na največ petkratnik povprečne plače v družbi. Kolikšna je ta v DUTB, ki ima trenutno 86 zaposlenih, včeraj nismo mogli izvedeti. So pa v družbi v lanskem letu za stroške dela namenili kar 4,24 milijona evrov, pri čemer so glavnino ljudi zaposlili med letom. Kot je že znano, Månsson prejema na mesec 20.500 evrov bruto in 4800 evrov neto za potne stroške, izvršni direktor Janez Škrubej pa dobrih 21.500 evrov bruto. Če bi vlada zaradi neuradnih groženj vodstva DUTB z odstopom ohranila njihove plače, bo morala to ustrezno utemeljiti, napoveduje Vesel.
