Premoženje in sredstva, ki jih je med letoma 2007 in 2011 porabil nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik, naj bi za več kot štiri milijone evrov presegala njegove uradne dohodke.
To je po naših podatkih ena ključnih ugotovitev davčnega pregleda, ki ga je finančna uprava (Furs) opravila pri Rotniku. Pri tem naj bi mu odmerila za okoli dva milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Ugotovila naj bi tudi, da je obseg Rotnikovega premoženja v nepremičninah in na bančnih računih samo med letoma 2007, ko so v TEŠ objavili razpis za dobavo tehnološke opreme za blok 6, in 2011, ko Rotnik ni bil več na čelu elektrarne, zrasel za več kot milijon evrov – z dobrih 300.000 na 1,4 milijona evrov. Teh navedb včeraj ni bilo mogoče uradno preveriti, saj v Fursu konkretnih zadev ne komentirajo. »Vse davke do zdaj sem sprotno plačeval, tudi davek od kapitalskega dobička. Ne vidim razloga, zakaj bi plačeval dodatni davek. Če bo drugače, bom uveljavil vse zakonske in pravne poti, ki so veljavne v slovenskem prostoru,« nam je dejal Rotnik. Poudaril je, da od Fursa ni prejel še nobene odločbe, in nas opozoril, da bo ta zagotovo označena z davčno tajnostjo.
Gotovine ni (več) v velenjskem sefu
Poročali smo že, da imajo pristojne institucije že nekaj časa velike težave pri ugotavljanju dejanskega obsega Rotnikovega premoženja. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je spomladi v poročilu o Rotnikovem premoženjskem stanju njegove izjave ocenila kot »neprepričljive in neverodostojne«. Podobno naj bi zdaj ugotovili tudi na Fursu.
Finančna uprava (Furs) je davčni pregled pri Urošu Rotniku začela opravljati konec leta 2012. Le pol leta prej je Rotnik v prijavi premoženja, ki jo je poslal davkariji, navedel, da ima v sefu v poslovalnici ene od bank v Velenju 3,3 milijona evrov gotovine. Te po podatkih, ki naj bi jih pridobili na Fursu, zdaj ni (več) v omenjenem sefu. Toda kljub temu, da postopek proti Rotniku traja že več kot leto in pol, po informacijah iz virov blizu Fursa še vedno ni znano, koliko gotovine sploh ima Rotnik in kje je ta denar. Pri vprašanjih o gotovini naj bi inšpektorjem tako omenjal le zneske v razponu med 200.000 in 900.000 evri. Da je Rotnik v treh razgovorih na Dursu vsakič znova omenjal drugačen znesek gotovine, ki jo ima v lasti, je opozorila tudi KPK.
Za zdaj je jasno le, da je Rotnik, ki so ga kriminalisti v začetku oktobra v preiskavi TEŠ 6 tožilstvu ovadili zaradi domnevne zlorabe položaja, v zadnjem desetletju obračal večmilijonske vsote denarja.
Nepremičnine, avtomobil, delnice, posojila...
Samo med letoma 2007 in 2011 naj bi tako porabil okoli štiri milijone evrov. Za 270.000 evrov je kupil apartmajski stanovanji v Moravskih Toplicah in na Krku. Na obeh nepremičninah ni vpisanih hipotek. Več kot milijon evrov naj bi vložil v nakupe delnic in različne sklade. Domala enak znesek naj bi nakazal svojim staršem. V tem obdobju je Rotnik postal tudi lastnik novega osebnega avtomobila znamke Audi A6. Cena: okoli 50.000 evrov.
Še 1,5 milijona evrov je Rotnik prenakazal svojemu dolgoletnemu prijatelju Bogdanu Pušniku, nekdanjemu predsedniku uprave borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik. Približno polovico tega zneska naj bi bilo posojilo. Preostali denar naj bi Rotnik nakazal v Luksemburg, natančneje kot vložek na račun Pušnikove tamkajšnje družbe Towra. Ta je sicer s 5,7-odstotnim deležem tretja največja lastnica Premogovnika Velenje, ki TEŠ dobavlja premog. Omenjeni paket delnic je že od lani predmet preiskave. Kriminalisti naj bi namreč sumili, da je Pušnik del teh delnic v resnici hranil za nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Ta naj bi z njimi »izplačal« svojo nekdanjo sodelavko Andrijano Starina Kosem. Njeno podjetje Primalis naj bi imelo pred leti na delnicah tudi zastavno pravico, ki je zdaj predmet sodnega spora.
Luknje v Rotnikovi obrambi pred Fursom
Rotnik naj bi Fursu pojasnil, da večina njegovega premoženja izvira iz delniških poslov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, naložb v sklade na območju nekdanje Jugoslavije in premoženja njegove širše družine. Pri tem naj bi skušal dokazati, da je imel že leta 2007, ki so ga inšpektorji v pregledu vzeli za izhodiščno, precej več premoženja, kot trdi Furs, in da njegov obseg tudi zato v naslednjih štirih letih v resnici ni zrasel. Toda davčni inšpektorji naj bi v njegovi obrambi našli več »lukenj«.
Prva je povezana z velikim razkorakom med porabljenimi sredstvi in prijavljenimi dohodki. To nakazujejo tudi dvigi gotovine. Med letoma 2006 in 2009, ko so v Šoštanju pripravljali projekt TEŠ 6 in podpisali vse ključne pogodbe, je tako Rotnik na račune pri več bankah položil za skoraj 573.000 evrov gotovine. To je skoraj dvakrat več od seštevka njegovih neto dohodkov v istem obdobju. Rotnik je gotovino na veliko dvigoval tudi po letu 2011. Samo v dveh dneh julija 2012, ko sta vlada in državni zbor odločala o državnih poroštvih za projekt TEŠ 6, je skupaj dvignil za milijon evrov gotovine. Gre za znesek, za 120.000 evrov večji od vsote vseh bruto dohodkov, ki jih je Rotnik med letoma 2002 in 2010 prejel kot direktor TEŠ. Večino tega denarja, okrog 700.000 evrov, naj bi Rotnik posodil Pušniku.
Temu naj bi nekdanji direktor TEŠ denar na veliko posojal že prej – samo leta 2005, torej še pred začetkom obdobja, ki ga je pod drobnogled vzel Furs, okoli pol milijona evrov. A po naših informacijah te razlage inšpektorji niso »kupili«, saj da iz dostopnih dokumentov niso mogli ugotoviti, ali je Rotnik takrat sploh razpolagal s tolikšnimi sredstvi. Rotniku naj bi očitali tudi, da številnih navedb ni podkrepil z ustreznimi pogodbami ali drugimi dokumenti.
