Čeprav se je finančna perspektiva 2007–2013 že zaključila, slovenska vlada iz nje še naprej mrzlično črpa evropska sredstva. Pogosto preveč na hitro in premalo pozorno, zaradi česar je evropska komisija Sloveniji v preteklih letih že nekajkrat zadržala izplačilo več sto milijonov evrov, dvakrat pa tudi letos. Doslej je vlada vse nepravilnosti rešila pravočasno, pa bo tako tudi do konca leta in v prihodnjem letu, ko bo morala izdatno okrepiti tempo črpanja evropskih sredstev?
V šestih letih zgrešili cilj za skupno 1,3 milijarde evrov
Slovenija želi do konca letošnjega leta počrpati 1,2 milijarde evrov evropskih sredstev, pri čemer je po pojasnilih ministrstva za finance iz Bruslja doslej prejela povrnjenih »komaj« 680 milijonov evrov. Prihodnje leto namerava zbrati približno 1,16 milijarde evrov. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali bo vladi to res uspelo, podatki iz preteklih let namreč kažejo, da država pri črpanju sredstev EU praviloma še zdaleč ni bila tako učinkovita, kot je sama pričakovala. V letih 2007 do 2012 – novejših končnih podatkov zaradi nezaključenega lanskega proračuna še ni na voljo – je Slovenija želela zbrati 4,96 milijarde evrov, dejansko pa jih je 1,276 milijarde evrov manj. »Na začetek finančne perspektive nismo bili dobro pripravljeni, ampak nam gre črpanje evropskih sredstev sedaj precej bolje od rok,« je včeraj dejala državna sekretarka v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) Alenka Smerkolj. Kljub temu zbode v oči, da je cilj črpanja evropskih sredstev v letošnjem in prihodnjem letu za skoraj milijardo evrov bolj ambiciozen kot v letih 2007 in 2008, ko je vlada lovila zadnja bruseljska izplačila iz predhodnega evropskega proračuna.
Pri tem je sicer treba poudariti, da bi lahko Slovenija prihodnje leto že črpala sredstva iz nove finančne perspektive 2014–2020, v kateri jo čaka skupno 3,2 milijarde evrov. Včeraj je vlada sprejela operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, po katerem bo iz skladov za razvoj regij (ESRR) in socialnega sklada (ESS) manj razviti vzhodni slovenski regiji pripadlo 1,26 milijarde evrov, zahodni pa 847 milijonov evrov. Obe regiji bosta hkrati lahko enakopravno kandidirali še za 1,055 milijarde evrov iz kohezijskega sklada.
Ni prostora za napake
Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bo prihodnje leto počrpana velika večina sredstev iz pretekle finančne perspektive. »V sprejetem proračunu za leto 2015 je načrtovano, da bomo iz naslova skupne kmetijske politike izplačali in počrpali 270 milijonov evrov,« so pojasnili. Ob tem ostajajo optimistični in napovedujejo, da bo uspelo Sloveniji iz Bruslja počrpati sto odstotkov vseh razpisanih sredstev (4,1 milijarde evrov).
»Naša temeljna skrb je vsekakor, da dinamiko izplačil v letošnjem in prihodnjem letu karseda povečamo,« pa je poudarila Nina Omerza, predstavnica vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Vlada je do konca oktobra dodelila že 4,43 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega je bilo podpisanih za 4,21 milijarde evrov pogodb. Iz proračuna so prejemniki sredstev EU dobili izplačanih približno 75 odstotkov tega zneska (3,14 milijarde evrov). Do konca leta naj bi ta delež zrasel na 80 odstotkov. Bolj skrbi podatek, da je bilo iz Bruslja zaenkrat povrnjenih »le« 2,87 milijarde evrov, kar predstavlja 70 odstotkov razpoložljivih sredstev. Pet odstotkov pomeni namreč manko dobrih 200 milijonov evrov, ki jih proračun prihodnje leto ne bi prenesel. V vladni službi so ob tem sicer mirni in poudarjajo, da povračila iz EU nikdar niso oziroma ne bodo enaka izplačilom iz evropskega proračuna. Predvsem zaradi nastanka neupravičenih izdatkov, finančnih korekcij, razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo sredstev EU ter drugih ugotovljenih nepravilnosti.
Druga težava so napake in nepravilnosti, zaradi katerih EU zadrži izplačilo sredstev. »Z evropsko komisijo smo se že v letih 2007, 2010, 2012 in 2013 pogajali glede plačil sredstev v okviru posameznih zahtevkov za plačilo, vezanih na posamezne projekte oziroma razpise,« je dejala Omerzova, vendar hkrati dodala, da je Bruselj po primernih ukrepih Slovenije doslej vselej sprostil plačila v slovenski proračun. Slovenija tako sredstev ni izgubila, saj so bila ponovno razpisana oziroma neposredno dodeljena za druge projekte. A je za to tudi imela čas. V letu 2015, ki je zadnje za črpanje sredstev EU iz finančne perspektive 2007–2013, ni več prostora za popravne izpite. Nepremišljene poteze in napake v poskusih pospešitve črpanja sredstev lahko Slovenijo drago stanejo. Slovenija ima namreč na voljo samo še eno leto, da javnofinančni primanjkljaj zniža pod tri odstotke BDP. Slabše črpanje sredstev EU bi ji lahko to preprečilo, če k temu prištejemo še celo vrsto ostalih fiskalnih čeri in problem neplačil članicam iz evropskega proračuna, ki znašajo za Slovenijo že 313 milijonov evrov, hitro postane jasno, kako resen je položaj.
