V prvi polovici letošnjega leta so med kmeti v severovzhodni Sloveniji izvedli anketo in ugotovili, da je zanimanja za vnovično pridelavo sladkorne pese več kot dovolj, po zagotovilih predsednika združenja Miroslava Kosija se je doslej pojavilo kar nekaj potencialnih investitorjev.
"Nekateri so se zgolj zanimali, nekateri pa so bili precej resni. Vendar moramo sprejeti odločitev, ali imeti po vzoru Irske lastno tovarno ali pa dati vse skupaj na voljo zgolj zasebnemu kapitalu. Imamo namreč ponudbo ameriškega sklada, ki pa nam ponuja za nas nekoliko manj prijazne pogoje, saj je ta kapital sorazmerno drag," je za STA povedal Kosi in dodal, da večinoma vsi želijo zagotovila države, saj da sta nezaupanje in previdnost med tistimi, ki poznajo slovenske razmere, precej velika.
Kot je povedal, se trenutno še vedno pogovarjajo s petimi potencialnimi vlagatelji. Poleg že omenjenega ameriškega nekateri prihajajo iz azijskega sveta, že pred več kot letom dni so imeli podpisano pismo o nameri iz Saudske Arabije, a ga bo očitno treba obnoviti. Eden od ponudnikov prihaja iz Bangladeša in z njim so bili že dvakrat na gospodarskem ministrstvu, pa ni bilo na koncu iz vsega skupaj nič. Od tam niso dobili še niti zapisnika, pa je od sestanka minilo že leto dni, pravi Kosi.
V igri tudi češki vlagatelj
"Med interesenti je bil tudi češki vlagatelj, isti, ki se je zanimal tudi za nakup Radenske. Ta nam je dal vedeti, da bi moral biti rok za resno objavo namere nekje do konca leta. A zdaj smo zaradi zapletov že dobili dopis, da se umikajo iz zgodbe," pravi predstavnik pridelovalcev sladkorne pese.
Ker je tudi zainteresiranost občine Ormož, da bi tovarno postavili na lokaciji stare tovarne, še vedno zelo majhna, so pred časom objavili poziv občinam severovzhodne Slovenije, da jim ponudijo morebitna zemljišča. Na to sta se odzvali občini Starše in Lendava, s katerimi se bodo v kratkem tudi sestali.
To še ne pomeni, da je Ormož odpisan, saj občina lahko uveljavi predkupno pravico na stari lokaciji. Tudi z nizozemskimi lastniki so se pogovarjali in so po Kosijevih besedah zdaj kljub sodnemu sporu z državo pripravljeni prodati lokacijo takoj, ko bodo imeli denar.
Kosiju se sicer najbolj racionalna zdi možnost dogovora z nemškim podjetjem Pfeifer&Langen, ki ima v Ormožu trenutno pakirnico sladkorja, sicer pa po Evropi gradi podobne tovarne. Nemci so jih doslej dvakrat sprejeli, želeli so anketo med kmeti, ki so jo napravili, vendar za zdaj pravih odgovorov kmetje niso dobili.
Vključiti tudi predstavnike države
V združenju še menijo, da bi se v vse skupaj morali vključiti tudi predstavniki države, a imajo po Kosijevih besedah najmanj podpore prav na resornem ministrstvu. Čeprav je vlada prejšnji mesec projektu znova dala podporo, pa v Ljubljani menijo, da bi bilo treba za financiranje izgradnje nove tovarne v celoti zagotoviti zasebni kapital. Njen vstop v solastništvo namreč ne bi bil v skladu z usmeritvami o umiku države iz gospodarstva.
"Vseeno pa ne razumemo, zakaj se država lahko tako obnaša do proizvodnje hrane, namesto da bi že v preteklosti ščitila proizvodnjo sladkorja kot so to storili v marsikateri drugi državi," pravi Kosi, ki se mu zdi takšen strogo tržni odnos vlade do tega vprašanja nerazumljiv.