Božidar Dolenc se je v zgodovino slovenske fotografije zapisal že z deli, nastalimi v osemdesetih letih 20. stoletja. V fotografijah oziroma serijah, ki jih je tedaj razvijal, je mogoče videti izrazit naslon na standarde klasične dokumentarne fotografije, kot se je razvila v 20. stoletju, ki pa jo je Dolenc ovrednotil na novo oziroma adaptiral v svoj čas. Uspelo mu je namreč sestaviti avtorski koncept, v katerega je vnesel tradicijo klasične fotografije in idejo, ki je vsebovala posebno vrednost in ki sicer ni bila vedno neposredno povezana s fotografijo kot takšno, pač pa je šlo za novo in celovito konstitucijo likovnega dela, ki je bilo fotografija predvsem zaradi tehnologije kot njenega materialnega nosilca.
Portretom se je Dolenc začel intenzivneje posvečati v devetdesetih letih, njegovo zanimanje zanje pa sega še desetletje nazaj. Vendar če so njegova starejša dela nastajala na ulicah in rockovskih koncertih, predloge za nova išče na javnih prostorih, ki veljajo za uveljavljena in na katerih se srečujejo določene elite.Božidar Dolenc, rojen leta 1950 v Ljubljani, se s fotografijo ukvarja od leta 1978. Bil je član Foto-kino kluba Lek in Foto grupe ŠOLT ter eden od pobudnikov za nastanek fotografske revije Fotografija, med letoma 1997 in 1998 pa tudi njen glavni urednik. Doslej je pripravil 32 samostojnih in sodeloval na več kot sto skupinskih razstavah. Za fotografsko delo je prejel 25 nagrad in priznanj.Razstava fotografa Božidarja Dolenca v Cankarjevem domu
LJUBLJANA - Fotograf Božidar Dolenc, ki se posveča predvsem portretom, bo v Mali galeriji Cankarjevega doma razstavil portrete znanih osebnosti. Med njimi je veliko portretov fotografskih kolegov, ki so nastali naključno ob različnih družabnih dogodkih, največkrat brez vednosti portretiranca. Dolenc veliko pozornost posveča kretnjam rok in njihovemu dialogu z obrazom ali celotnim telesom, je lovec na značilne gibe, njihov dokumentalist in zbiratelj, je v razstavni zloženki zapisal likovni kritik Boris Gorupič. Razstavo bodo odprli v sredo, 14. septembra, ob 20. uri, na ogled bo do 16. oktobra.
Kot je še zapisal Gorupič, je iz fotografij razvidno, da je imel v trenutku fotografiranja Dolenc kot fotograf do upodobljencev različne odnose. V nekaj primerih gre za portrete, za katere so posamezniki pozirali. Več je fotografij, iz katerih je razvidno, da so posamezniki sicer zaznali navzočnost fotografa, vendar se niso pustili motiti. Najbolj zanimive fotografije pa so nastale tedaj, ko se je Dolenc tako rekoč izgubil v množici in portretiral sebi zanimive like, saj je v njih daleč največ neposrednosti, spontanosti in presenečenja, z njimi pa se avtor tudi najbolj približuje dokumentarnim posnetkom iz svojih preteklih obdobij.
