Judo se je razvil v 19. stoletju iz jujitsa, njegov ustanovitelj pa je profesor Jigoro Kano , ki je zbral dobre strani jujitsa, jim dodal svoja spoznanja ter izdelal nov sistem za telesno kulturo, duhovno vadbo in športna tekmovanja. Tako je nastal kodokan judo. Za boljše razumevanje: kodokan pomeni šola za učenje poti. Resnični pomen poti je pojmovanje življenja. Jujitsu pa pomeni umetnost najprej popustiti in končno pridobiti zmago, medtem ko pomeni judo pot ali načelo tega.

Predsednik Judo kluba Bežigrad Sašo Šindič je o judu povedal naslednje: "Gre za absolutno obrambno tehniko, ko izkoristiš silo nasprotnika oziroma njegovo energijo sebi v prid. Seveda je dobrodošlo, če je posameznik pri tem močan, a to ni vse." Judo je torej celovita vadba, kar pa veliko ljudi še dodatno privlači, je duhovnost, ki stoji za njim. "Sicer je dandanes vse manj pomembna, a se vseeno trudimo, da je ne zanemarjamo. Mi ohranjamo tradicijo, čeprav se po drugi strani skušamo prilagoditi današnjemu načinu življenja," je na temo duhovnosti spregovoril Šindič, ki se z judom ukvarja že 25 let in mu je zapisan od svojega petega leta naprej. Razložil je način delovanja bežigrajskega kluba, ki se lahko pohvali tudi s povsem novo športno dvorano nasproti centralnega nogometnega štadiona v Ljubljani: "Pri nas člane poskušamo navdušiti za to plemenito borilno veščino in jih naučiti, da postanejo najboljši. Pri tem razvijajo moč, hitrost, eksplozivnost..., še vedno pa jih učimo spoštovanja. Dejstvo je, da so borilni športi brez nekega reda nevarni. Ravno zato je v prvi vrsti pomemben red. Tisti, ki ga nimajo, z judom zaključijo po največ enem letu. Na začetku vsakega treninga se zato vsi postavijo v vrsto in pozdravijo. Vsakič, preden stopijo na blazino, se morajo pred njo predkloniti. To je del tradicije, ki jo judo ima."

"Staršem ob prvem kontaktu z judom najprej obljubim, da bodo njihovi otroci postali samozavestnejši. To je zame najpomembnejša vrlina časa, v katerem živimo. Postanejo tudi izredno gibljivi, saj je judo enkraten za razvoj motoričnih sposobnosti," razmišlja Šindič, ki ima v lasti mojstrski III. dan.

Judo je enako nevaren kot katerakoli druga fizična aktivnost. Za razliko od drugih borilnih športov pri judu ni prisotnih udarcev. Meti izgledajo sicer nevarno, ampak če se lotite juda, boste hitro izgubili strah pred njim. S tem, ko se naučite padcev, se možnosti poškodb skoraj izničijo. V Sloveniji priljubljenost juda strmo narašča. Groba ocena bi bila, da se trenutno pri nas z njim ukvarja od pet do sedem tisoč ljudi, čeprav je bilo še pred nekaj leti navdušencev zgolj 1.500.

Če vas skrbi, da ste za judo morda prestari, se lahko dvomov mirno otresete. "Vseeno je, koliko ste stari. Obstajajo namreč posebne vadbe za starejše od 18 let. V Ljubljani se s tem ukvarjata dva kluba," tovrstne pomisleke zavrača Šindič, ki pravi, da se običajno pri vadbi za starejše oblikujeta dva tabora: "En del skupine se želi usmeriti bolj v tradicijo juda, osnove, potek, duhovnost in filozofijo, drug del pa bi se boril ter hodil na tekme. Zato smo se pri nas odločili, da bomo skupine razdelili na dva dela in se prilagodili obojim."