Medtem ko potencialni kupci trenutno pregledujejo drobovje največje slovenske pekarske skupine Žito, se ta sedaj tudi uradno podaja v boj za nakup Mercatorjeve Pekarne Grosuplje. Po neuradnih informacijah naj bi v Mercatorju izbranim potencialnim vlagateljem že poslali informacijski memorandum, v katerem so predstavljeni tudi podatki o poslovanju grosupeljske pekarne, predvidoma do božiča pa bodo morali potencialni kupci oddati tudi nezavezujoče ponudbe. Skrbni pregledi Pekarne Grosuplje naj bi se tako začeli v začetku januarja, prodaja pa zaključila v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Ker grosupeljska pekarna posluje znotraj Mercatorja in ne kot samostojna gospodarska družba, podatki o njenem poslovanju niso javno razkriti. Po neuradnih informacijah pa naj bi Pekarna Grosuplje ustvarila okoli 25 milijonov evrov prihodkov na leto in med tremi ter petimi milijoni evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar vrednotenje družbe postavlja v razponu med 15 in 25 milijoni evrov. Končna cena bo sicer v veliki meri odvisna od tega, kakšne pogoje nadaljnjega sodelovanja bodo bodočemu lastniku ponudili v Mercatorju, saj Pekarna Grosuplje okoli 95 odstotkov prihodkov ustvari prek prodajne mreže slovenskega trgovca.
Kako bi predsednik uprave Žita Janez Bojc financiral prevzem konkurenčne pekarne, za zdaj ostaja nepojasnjeno. Tega podatka po naših informacijah niso razkrili še niti sedmim potencialnim prevzemnikom Žita, ki trenutno opravljajo skrbni pregled. Predvidoma pa naj bi Bojc nadzornemu svetu Žita svoje načrte nekoliko podrobneje predstavil na jutrišnji seji, ko bodo nadzorniki potrjevali tudi ocene poslovanja v letošnjem letu in načrte za prihodnje leto.
Po dostopnih podatkih bi moralo Žito prevzem konkurenčne pekarne v večji meri financirati s posojili, saj so imeli konec septembra za le nekaj več kot dva milijona evrov denarnih sredstev in kratkoročnih depozitov. Dodatna zadolžitev za Žito ne bi smela predstavljati večjega problema, saj ima trenutno najetih za le nekaj več kot 14 milijonov evrov posojil, kar za okoli 1,5-krat presega letni EBITDA.
Zaradi lažjega usklajevanja interesov uprave Žita, lastnikov in potencialnih kupcev Bojcu pri načrtovanem nakupu Pekarne Grosuplje svetuje družba P & S Deana Mikoliča, ki skupaj z avstrijsko Erste Group lastnikom svetuje tudi pri privatizaciji Žita. To naj bi bil namreč tudi eden od pogojev konzorcija največjih lastnikov Žita, ki so časovni potek privatizacije pred kratkim že prilagodili in s tem upravi omogočili sodelovanje pri nakupu Pekarne Grosuplje.
Za hkratni nakup Žita in Pekarne Grosuplje naj bi bili po neuradnih informacijah zainteresirani zlasti v češki skupini Agrofert Group in nekateri skladi zasebnega kapitala, ki bi na ta način prišli do večjega tržnega deleža. Na drugi strani pa odločitev gotovo ni v interesu nekaterih finančno šibkejših snubcev ter hrvaškega Francka Milana Artukovića. Ta naj bi si še vedno prizadeval sestaviti konzorcij hrvaških prehrambnih družb, ki bi po nakupu največjo slovensko pekarsko skupino razdelile na več delov. Temu naj bi najbolj nasprotoval predvsem Bojc, ki je pred kratim s sindikati podpisal aneks h kolektivni pogodbi in njeno veljavnost podaljšal za nadaljnjih pet let. S tem pa Artukoviću tudi otežil uresničitev njegovih načrtov, saj bi ga selitev proizvodnje in posledično večje odpuščanje stala bistveno več.
Žito naj bi se sicer potegovalo tudi za nakup programa zamrznjenega testa, ki ga prodajata Ledo in srbski Frikom (oba v lasti Agrokorja), vendar pa naj bi bila ta prodaja vedno bolj negotova. Medtem ko se Pekarna Grosuplje prodaja kot celota, je proizvodnja zamrznjenega testa tehnološko in poslovno močno vpeta v siceršnje poslovanje in proizvodnji Leda in Frikoma, njena izčlenitev iz obeh družb pa zelo zapletena.
