Posledice daljše odsotnosti predsednika uprave Nove KBM Aleša Hauca so očitno začele zaposlovati tudi nadzornike druge največje banke v državi. Ugotovili so, da je uprava banke »tudi v odsotnosti predsednika uprave polno operativna in z vsemi potrebnimi pooblastili«. Za nemoteno delo uprave, ki se ji Hauc zaradi bolniške odsotnosti, kot kaže, še nekaj časa ne bo pridružil, so v banki Haučeve pristojnosti prerazporedili med ostala dva člana uprave Roberta Senico in Sabino Župevc Kranjc.
Hauc še pred tremi tedni na SDH
Na težave pri vodenju Nove KBM, ki prehaja v zadnjo fazo privatizacije, smo v Dnevniku že opozarjali. Rezultat krize vodenja je tudi naraščanje deleža slabih posojil, banko zapuščajo njeni ključni kadri, zatika pa se tudi pri reševanju KBM banke v Srbiji. Hauc, ki že prej ni bil naklonjen sprejemanju odločitev brez naročenih pravnih in drugih strokovnih mnenj, je bil odsoten že večji del decembra. Vzvode odločanja naj bi v banki tako vse bolj prevzemal vodja Centra za upravljanje Skupine NKBM Mitja Leskovar, na drugi strani sta izvršilni direktor za področje upravljanja tveganj, računovodstvo in kontroling Peter Kupljen in pooblaščenec uprave Anton Guzej le dva od nekdanjih vodilnih, ki sta banko v zadnjem času zapustila. Spomnimo, da naj bi tudi članica uprave Poštne banke Slovenije v lasti Nove KBM Elica Vogrinc položaj zapustila zaradi Hauca. Ocenila naj bi, da pri očitkih, povezanih z izpostavljenostjo banke celjskemu Nivoju, ki je v lasti njenega brata, ne uživa Haučeve podpore.
V banki so vse navedbe o nesoglasjih zanikali in zatrdili, da člani uprave konstruktivno sodelujejo in so enotni v prizadevanjih za nadaljnje uresničevanje načrta prestrukturiranja banke. Vendar so se hkrati začele pojavljati vse glasnejše informacije, da nadzorniki razmišljajo o prenosu pooblastil in zadolžitev predsednika uprave na preostala člana uprave, le da so pred tem na včerajšnji seji želeli jasen odgovor na vprašanje, ali gre za kratkoročno ali dolgoročno odsotnost Hauca. Ta se je skupaj s Kukovico sicer še pred slabimi tremi tedni po naših informacijah mudil na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki počasi zaključuje privatizacijo banke. Kot je znano, sta v igri za nakup ostala ameriški finančni sklad Apollo in madžarska OTP banka, ki sta edina poslala zavezujoči ponudbi.
Banka lani s slabimi 36 milijoni evrov dobička
Nadzorniki banke so se včeraj seznanili tudi s prvimi podatki o poslovanju v minulem letu, ki ga je banka zaključila s 35,9 milijona evrov čistega dobička iz rednega poslovanja. Čiste obresti so se v primerjavi z letom prej povečale za polovico, na 93,6 milijona evrov. Pri tem so banki prihodki od obresti padli za 6,3 odstotka, a znatno bolj, za slabih 50 odstotkov so se banki znižali odhodki za obresti. Nižji odhodki za obresti so predvsem posledica konverzije depozitov države v kapital Nove KBM in odpisa njenih podrejenih obveznosti v decembru 2013.
Administrativni stroški z amortizacijo so bili lani nižji za deset odstotkov in so znašali 74 milijonov evrov, medtem ko se je število zaposlenih znižalo za 77 na 1124. Po tem, ko je banka v letu 2013, ko je bila deležna državne sanacije, oblikovala za več kot 700 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, so lani te dosegle 46,6 milijona evrov. Bilančna vsota banke se je lani ob tem znižala za več kot 300 milijonov evrov na le še 3,6 milijarde evrov.
V letošnjem letu bo bančna skupina nadaljevala s konsolidacijo. Adria Bank bo tako predvidoma vrnila licenco za opravljanje bančne dejavnosti, likvidaciji KBM Leasinga in Gorica Leasinga naj bi se zaključili in njuna sredstva prenesli na Novo KBM. Ta naj bi bilančno vsoto še znižala na 3,5 milijarde evrov, zaradi nižjih povprečnih obrestnih mer pa pričakujejo zniževanje prihodkov in odhodkov iz obresti. Nižje naj bi bile letos tudi neto oslabitve in rezervacije, in sicer naj bi znašale približno 30 milijonov evrov. V banki načrtujejo, da bodo leto končali s 35 milijoni evrov čistega dobička, dobiček celotne skupine pa naj bi znašal 28 milijonov evrov.