Bojazni domače prehrambne industrije, da bo Agrokor na njihovih plečih reševal svojo prehrambno verigo in financiral prevzem Mercatorja, se uresničujejo. Dobavitelji, ki se v teh dneh pripravljajo na začetek pogajanj o pogodbah za leto 2015, se namreč soočajo z vse bolj omejenim prostorom na trgovskih policah združenega Mercatorja in Konzuma, dobavitelji izdelkov, ki jih slovenski trgovec prodaja pod lastno blagovno znamko, pa utegnejo že v kratkem izgubiti velik del posla.
Novi upravljalec, nove pogodbe, novi dobavitelji
Potem ko je Mercator svoje trgovine na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini predal v upravljanje Konzumu, naj bi nekatera večja hrvaška prehrambna podjetja in proizvodne družbe iz Skupine Agrokor že začeli s trgovskih polic izpodrivati izdelke slovenskih dobaviteljev. Zaradi spremembe upravljalca morajo slovenski dobavitelji, ki so doslej svoje izdelke dobavljali hrvaškemu in bosanskemu Mercatorju, s Konzumom skleniti nove pogodbe. A hrvaški trgovec ima, kot smo vseskozi opozarjali, v primerjavi z Mercatorjem bistveno slabše plačilne pogoje. Povprečni plačilni roki v Skupini Agrokor so lani namreč znašali kar okoli 200 dni, hrvaški trgovec pa svojim dobaviteljem med drugim poravnava dolgove tudi z menicami in boni. To vsekakor ni spodbudna novica za slovenske dobavitelje, ki jim je lastnik Agrokorja Ivica Todorić pred osmimi leti enkrat že zaprl vrata Konzuma. Do danes se je na prodajne police največjega hrvaškega trgovca uspelo vrniti le peščici.
Član Mercatorjeve uprave Igor Maroša zatrjuje, da je Konzum na trgovskih policah prevzetih Mercatorjevih trgovin ohranil izdelke slovenskih proizvajalcev, ki prej niso bili del Konzumove siceršnje ponudbe, in izdelke, ki so bili med kupci prepoznani in so jih kupovali. A na drugi strani Maroša priznava, da je Konzum na trgovske police prevzetih Mercatorjevih trgovin vključil tudi nekatere svoje najbolje prodajane izdelke. Zadnji prodajni letak hrvaškega Mercatorja je namenjen praktično le hrvaškim proizvajalcem (Podravka, Franck, Vindija, Kraš, Zdenka) in prehrambnim podjetjem iz Skupine Agrokor (Zvijezda, Ledo, Pik Vrbovec), med slovenskimi proizvodi je mogoče najti le še nekatere izdelke Droge Kolinske in Pivovarne Laško.
Posel, vreden na stotine milijonov
Po »čiščenju« polic na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini se po neuradnih informacijah v prihodnjih mesecih obetajo nekatere spremembe tudi pri dobaviteljih izdelkov, ki jih je Mercator doslej prodajal pod lastno blagovno znamko in kjer so potrošniki običajno veliko manj pozorni na proizvajalca. V Mercatorju so proizvajalce izdelkov trgovske blagovne znamke doslej iskali z razpisi, na katerih so bila prehrambna podjetja iz Skupine Agrokor in preostala hrvaška prehrambna podjetja v preteklosti vse prej kot uspešna.
Zdaj se utegne to bistveno spremeniti, saj naj bi Mercator in Konzum razpise po novem objavljala skupaj in ne več ločeno. Poleg tega bodo s trgovskih polic na Hrvaškem in v BiH v celoti izginili izdelki Mercatorjeve blagovne znamke, saj bo Agrokor na teh dveh trgih razvijal le še blagovno znamko Konzum, Mercatorjevo pa »upokojil«. Kakšno politiko lastne blagovne znamke bodo ubrali na srbskem trgu, kjer je Mercator tisti, ki je prevzel upravljanje trgovskih centrov Agrokorjeve družbe Idea, ni znano.
Ta segment prodaje za slovenske proizvajalce vsekakor ni zanemarljiv. Član Mercatorjeve uprave Igor Maroša pojasnjuje, da predstavljajo izdelki trgovske znamke okoli četrtino celotnih prihodkov njihovega market programa. Kolikšen delež izdelkov, ki jih prodajo pod lastno blagovno znamko, proizvedejo slovenski proizvajalci, Maroša ni konkretno pojasnil. »Delež slovenskih izdelkov je odvisen od kategorije. V svežih kategorijah prevladujejo slovenski dobavitelji, izbor dobaviteljev trgovske znamke pa je odvisen tudi od njihove konkurenčnosti, specializiranosti, kakovosti in tako dalje,« je povedal.
Plačilo za strateško partnerstvo?
V Mercatorju zagotavljajo, da se bo po koncu postopka integracije skupni izvoz slovenskih izdelkov povečal. Toda očitno bodo morali nekateri večji dobavitelji to drago plačati. V Skupini Agrokor naj bi namreč po novem od nekaterih večjih dobaviteljev pričakovali neke vrste nadomestilo za »razvoj blagovnih znamk« oziroma za sklenitev strateškega partnerstva. Povedano drugače, večji dobavitelji, ki bi želeli svoje izdelke prodajati na vseh trgovskih policah Mercatorja, Konzuma in srbske Idee, bi morali plačati nadomestilo v višini do deset odstotkov njihove lanske prodaje v teh trgovinah. To naj bi v Agrokorju med drugim utemeljevali s tem, da nameravajo dati prednost regijskim proizvajalcem. V Agrokorju so za časnik Finance včeraj zatrdili, da od dobaviteljev niso zahtevali nikakršnega plačila, Konzum in Mercator pa da sta dobaviteljem zgolj predstavila strategijo, vizijo in način poslovanja.
Ob upoštevanju podatka, da slovenska prehrambna industrija samo prek Mercatorja ustvari okoli pol milijarde evrov prihodkov, bi nova provizija Agrokorju navrgla do 50 milijonov evrov dodatnega zaslužka. To je le približno toliko, kot je Agrokor NLB in Novi KBM plačal za njun 16-odstotni paket delnic Mercatorja, in dobrih deset milijonov evrov manj, kot mora Ivica Todorić do konca letošnjega leta vrniti Adris Grupi Anteja Vlahovića. Toda domača prehrambna industrija tako visokega dodatnega stroška zagotovo ne bi mogla prevzeti na lastna pleča, saj se marže v slovenskih prehrambnih podjetij v povprečju gibljejo med sedmimi in desetimi odstotki, na vsakih sto evrov prihodkov pa v povprečju ustvarijo manj kot tri evre čistega dobička. A ta tveganja je konzorcij največjih lastnikov Mercatorja pri prodaji trgovca Agrokorju vseskozi zanemarjal, kar se utegne sedaj maščevati bankam, saj so ta ista podjetja njihovi komitenti. S plačilom dodatne provizije Agrokorju bi se poslabšala tudi sposobnost poravnavanja posojil, ki so jih Mercatorjevi dobavitelji najeli pri bankah, zaradi česar lahko tem grozijo nove oslabitve posojil.