To je sicer le ena od 12 odškodninskih tožb Vzajemne proti nekdanjim članom uprav zavarovalnice Boštjanu Averju, Petru Pustatičniku, Marku Jakliču, Francetu Henigmanu in Davorju Hvali za povrnitev škode, ki je nastala z vodenjem posameznih poslov Vzajemne. S temi posli naj bi bila Vzajemna oškodovana skupaj za okoli štiri milijone evrov, tožbe pa je zavarovalnica vložila decembra 2012.
Med drugim Vzajemna očita Jakliču in Henigmanu, da je Vzajemna v času, ko sta jo vodila, brez podlage izplačala Dejanu Kernerju in Iztoku Pustatičniku skoraj 9000 evrov za pripravo strategije upravljanja s tveganjem na zavarovalnici. Prav tako naj ne bi bila izdelana ta strategija.
Jaklič je danes dejal, da pogodba obstaja, saj brez nje ne bi mogli izvesti plačila. Trdi, da mora biti ta pogodba na Vzajemni, sam je pa nima, saj po odhodu z Vzajemne s sabo ni odnašal dokumentov. Zato od Vzajemne zahteva, naj v sodni spis predloži to pogodbo.
Prav tako trdi, da sta Kerner in Pustatičnik, sicer brat nekdanjega člana uprave Vzajemne Petra Pustatičnika, izdelala strategijo. Pojasnil je, da so pripravo tovrstne strategije Vzajemni naložili zunanji revizorji. Za Pustatičnika pa so se odločili, ker je že prej izdelal takšne strategije.
Jaklič tudi pravi, da je kot predsednik uprave Vzajemne podpisal ogromno pogodb, a da je bil za pogodbe zmeraj nekdo drug vsebinsko odgovoren, v tem primeru Boštjan Aver, ki je bil takrat finančni direktor zavarovalnice.
Henigman se obravnave ni udeležil, ker je odpotoval v tujino. Jaklič pa je dejal, da se tudi Heningman s temi pogodbami vsebinsko ni ukvarjal, saj niso sodile v njegovo strokovno področje, niti ni bil njihov podpisnik.
Za Vzajemno je sporen tudi posel za izdelavo analize konkurenčnega okolja Vzajemne, ki so ga oddali Martini Lovrenčič. Na Vzajemni trdijo, da je bila analiza prepisana s srednjeročnega razvojnega plana zavarovalnice in da je delo finančne službe, ne pa Lovrenčičeve, domnevno sestrične Averja.
Jaklič je pojasnil, da je sodelovanje z Lovrenčičevo predlagal Aver, za oddajo izdelave analize zunanjemu izvajalcu pa so se odločili zaradi tega, ker je bila finančna služba Vzajemne takrat zelo majhna in ob številnih drugih projektih ni imela časa izdelati takšne obsežne analize. Tako je prepričan, da ni storil nič nepravilnega v zvezi z izplačilom po tej pogodbi.
Med drugim Vzajemna očita Jakliču in Henigmanu tudi neupravičeno plačilo Zvonetu Marku, ki naj bi izdelal analizo poslovanja javnih zavodov. Takšno analizo je zavarovalnica po besedah Jakliča potrebovala za potrebe načrtovanja stroškov ter za pogajanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Jaklič je pojasnil, da je podatke za analizo pripravljal Peter Pustatičnik, ki je bil takrat zaposlen na ZZZS. Posel pa so sklenili z Zvonetom Markom, saj Pustatičnik zaradi zaposlitve na ZZZS ni želel biti naveden.