Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) bi lahko po žepu udarila vse odjemalce električne energije v Sloveniji.
Zaradi finančnih težav Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) so namreč v državni energetiki vse glasnejša razmišljanja o vključitvi Slovenije v tako imenovani mehanizem za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti (iz angl. CRM). Ta bi na položnice za električno energijo, ki jih plačujejo podjetja in gospodinjstva, prinesel nov dodatek, od katerega bi imeli daleč največ koristi v TEŠ. Na račun bi ji po eni od analiz, ki so jih pripravili na Elesu, prinesel več kot 30 milijonov evrov na leto. S tem denarjem bi TEŠ pokrila pomemben del izgube, ki naj bi jo po napovedih HSE ustvarjala ob začetku obratovanja. To posledično pomeni, da bi vsako gospodinjstvo v povprečju za nov dodatek mesečno plačevalo od dva do tri evre.
O možni vključitvi Slovenije v mehanizem CRM je že prejšnji teden govoril ekonomsko-socialni odbor za področje energetike, v katerem sedijo predstavniki države, elektrogospodarskih podjetij in sindikatov. Študijo o smiselnosti uvedbe mehanizma je sodelujočim predstavil nekdanji finančni minister in aktualni poslanec SD Franc Križanič, stari znanec TEŠ (več o tem v okvirju). Kot argument v prid mehanizmu CRM je Križanič, ki bi stroške uvedbe prevalil na uvoznike električne energije, navedel sedanje »povečanje negotovosti na trgu«. To bi po njegovem lahko pripeljalo tudi do električnih mrkov. Pri tem ni najbolj jasno, kako bi nov dodatek povečal zanesljivost obratovanja. Mehanizem CRM je sicer sistem dovoljene državne pomoči, ki so ga v zadnjih letih uvedle nekatere članice EU (Grčija, Italija, Španija, Portugalska, Irska, Švedska, Finska, Belgija). Z njim v času rekordno nizkih cen električne energije spodbujajo gradnjo termoelektrarn in drugih objektov. Končna odločitev o uvedbi mehanizma CRM v Sloveniji je v rokah ministrstva za infrastrukturo, ki bi moralo pred tem spremeniti tudi energetski zakon.
»Obvodno« financiranje TEŠ 6?
A njegova uvedba bi se pri nas lahko izkazala za močno problematično, in to zaradi več razlogov. Najprej zato, ker je mehanizem CRM v prvi vrsti namenjen podpori novim proizvodnim enotam, ki jih vlagatelji zaradi zaostrenih razmer na trgu ne želijo začeti graditi. Projekta TEŠ 6 se tako po veljavnih pravilih sploh ne da zaviti v celofan CRM, saj so njegovi snovalci v več ključnih dokumentih poudarjali, da bo šlo za proizvodno enoto, ki bo ustvarjala dobiček. A v mehanizmu obstaja tudi luknja, ki bi lahko TEŠ kljub temu omogočila financiranje. Pravila CRM namreč dovoljujejo podporo proizvodnim objektom, ki zagotavljajo »strateško rezervo«. Na to možnost je v študiji opozoril tudi Križanič. Država bi tako lahko vsaj v teoriji v to kategorijo uvrstila šoštanjski blok 5, ki je že zdaj po navedbah Elesa ključnega pomena za izvajanje sekundarne regulacije slovenskega elektroenergetskega sistema. To bi finančno načeti TEŠ olajšalo tudi zapiranje »lukenj« pri bloku 6. Spomnimo, v TEŠ so se že leta 2010 odločili, da bodo blok 5 po začetku obratovanja bloka 6 spremenili v »hladno rezervo«.
»Težak finančni položaj TEŠ in HSE, ki se bo v letu 2015 še poslabšal, nas kot sistemskega operaterja sili v številne analize in preučevanje možnih scenarijev. Ni pa namen uvajanja CRM v smeri kritja stroškov ciljne proizvodne enote,« je včeraj poudaril direktor Elesa Aleksander Mervar.
Novo breme za odjemalce
Spet druga zgodba so širši učinki novega dodatka. Šlo bi za novo obremenitev, ki bi jo elektrogospodarstvo prevalilo na hrbet gospodinjstev in podjetij. Tudi na Elesu priznavajo, da bi uvedba mehanizma CRM negativno vplivala na BDP in konkurenčnost podjetij. Ta so sicer že z lanskim, skoraj 400-odstotnim dvigom prispevka za subvencioniranje obnovljivih virov energije poplačala vse zablode države pri njihovem spodbujanju. Samo med letoma 2010 in 2013 so lastniki elektrarn na obnovljive vire energije od Borzena prejeli več kot 320 milijonov evrov, država pa je pri tem napihnila fotovoltaični balon. Ko je ta letos dokončno počil, je za njim ostalo bore malo. Še najmanj industrija, ki bi poplavo državnih subvencij v panogo izkoristila za nove tehnološke rešitve. Ravno nasprotno, prav preveliko subvencioniranje obnovljivih virov naj bi po zatrjevanju energetikov povzročilo presežek električne energije na trgu, ki je znižal njeno ceno in s tem države prisilil v uvedbo mehanizma CRM.
Po tej logiki bodo torej odjemalci v Sloveniji dodatek za TEŠ morali plačevati, ker so v zadnjih letih na veliko financirali obnovljive vire energije. Njihove položnice se bodo dražile, četudi cena same električne energije še nikoli v tem stoletju ni bila na nižji ravni. Na vprašanje, kakšno sporočilo prinašajo ideje o uvedbi mehanizma CRM za TEŠ ob dejstvu, da je država pet let na veliko subvencionirala obnovljive vire energije, v Elesu odgovarjajo, da med tema dejstvoma ni neposredne zveze. Poudarjajo, da je težava v skupni politiki EU glede obnovljivih virov in da operaterji prenosnega omrežja zaradi tehnoloških omejitev elektrarn na obnovljive vire potrebujejo delujoče bazne elektrarne.