Istrabenz bi se lahko v kratkem znova znašel na lastniškem prepihu.
Po naših informacijah se namreč okoli avstrijske banke Bawag, ki je v lasti ameriškega sklada Cerberus Capital, oblikuje konzorcij bank upnic, ki želi zainteresiranim vlagateljem prodati večino terjatev do Istrabenza. Med njimi naj bi bila tudi državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki upravlja 65 milijonov evrov terjatev NLB, NKBM in Abanke do Istrabenza in Istrabenza Turizma. Nakup terjatev bi novemu lastniku že v naslednji fazi omogočil tudi prevzem večinskega deleža v koprskem holdingu, ki je v prisilni poravnavi. Novi lastniki bi lahko namreč terjatve, ki bi jih kupili z visokim diskontom, pretvorili v kapital. S tem manevrom bi iz lastništva Istrabenza čez noč izrinili ostale delničarje s Savo na čelu, ki skupaj s povezanimi družbami obvladuje skoraj 40 odstotkov delnic koprskega holdinga.
Konferenca za prodajo slovenskih podjetij
Na tak način bi novi lastniki relativno poceni dobili v roke skupino, katere najpomembnejše premoženje sta diviziji turizma (sedem portoroških hotelov s Palaceom na čelu) in energetike (Istrabenz Plini). S pretvorbo terjatev v kapital bi jo avtomatično očistili tudi velike večine dolgov, ki so zdaj največje Istrabenzovo breme.
Informacije o vlagateljih, ki želijo odkupiti terjatve bank do Istrabenza, nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Ti so med akterji »operacije Istrabenz« omenjali ameriško investicijsko banko Houlihan Lokey, ki že deluje v Sloveniji. Lani je skupaj z investicijsko skupino Alta, ki jo obvladujeta Dean Čendak in Zvone Taljat, Abanki Vipi svetovala pri iskanju dokapitalizatorjev, a neuspešno. Avstrijskemu Ringu je pomagala pri njegovem naskoku na Helios. Pri projektu Istrabenz naj bi Američanom pomagalo podjetje P&S Capital, ki je v lasti Deana Mikoliča. To je skupaj s Houlihan Lokey sredi meseca v Ljubljani organiziralo konferenco o upravljanju slabih terjatev v Sloveniji. Med gosti dogodka, na katerem je bil govor o vlaganju v slovenska podjetja, je bil tudi izvršni direktor DUTB Torbjörn Månsson. Udeležencem iz domačih in tujih finančnih krogov, med katerimi so bili tudi nekateri vodilni menedžerji Houlihan Lokeyja, pa je o razdolževanju in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva predaval viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan.
DUTB: Vse terjatve smo pripravljeni prodati
V DUTB naših informacij niso zanikali. »Načeloma smo pripravljeni prodati katero koli terjatev, ki jo imamo v portfelju. Pri tem zasledujemo cilje najvišjega možnega poplačila svojih terjatev,« so poudarili v slabi banki. Na vprašanje, ali se dogovarjajo tudi o prodaji terjatev do Istrabenza, pa so odgovorili le, da »posameznih primerov v tej fazi ne morejo komentirati«. Tudi Mikolič izjav včeraj ni želel dajati. V Savi z oblikovanjem konzorcija bank, ki prodajajo terjatve do Istrabenza, »niso seznanjeni in zato tega ne morejo komentirati«. »Na naš naslov nismo prejeli nobene formalne ponudbe za odkup delnic družbe Istrabenz,« so dodali v Savi.
Ključ do razumevanja manevra, ki bi lahko pomenil uvod v serijo podmiznih in poceni prodaj slovenskih podjetij, se skriva v sporazumu, ki ga je Istrabenz z bankami sklenil februarja lani. Z njimi se je dogovoril o novih pogojih financiranja približno 159-milijonskega dolga. Prvih 93 milijonov evrov bo moral koprski holding poravnati do leta 2018, za poplačilo preostalih 66 milijonov evrov pa si je izboril še pet let časa. Res je, da je kapital Istrabenza negativen, družba pa je samo v tretjem trimesečju pridelala 233.000 evrov izgube iz poslovanja. Toda dogovor z bankami je družbi omogočil zadihati na novo. Kar je najpomembneje, Istrabenz je z njim dobil čas in manevrski prostor za prodajo naložb, kar je ključno za nadaljnji obstoj holdinga. V začetku jeseni je tako Istrabenz že prodal svoje delnice Petrola, zdaj pa prodaja še družbo Actual IT.
Istrabenz na udaru oderuških skladov?
Navidez protislovno gre morebitnim kupcem terjatev na roke tudi slab kapitalski položaj Istrabenza. Ti bodo namreč terjatve prav zaradi tega lahko kupili s precejšnjim, morda celo 90-odstotnim diskontom. Prav zaradi negotovosti, povezane z nadaljnjim obstojem Istrabenza, so terjatve do te družbe bržčas najzanimivejše za visoko špekulativne vlagatelje, tako imenovane oderuške (»vulture«) sklade. Gre za sklade tveganega kapitala (»hedge«), ki po zelo nizki ceni odkupujejo dolgove podjetij na robu insolventnosti ali onkraj te, pogosto pa nato proti dolžnikom vlagajo astronomske tožbe.
Pri tem velja spomniti, da je tudi Bawag med posojilodajalce Istrabenza vstopil v času, ko je bilo to že visoko tvegano, skupina, ki jo je takrat še vodil Igor Bavčar, pa je že začela klecati pod bremenom dolgov. V prisilni poravnavi Istrabenza je Bawag prijavil za dobrih 82 milijonov evrov nezavarovanih terjatev, kar ga je uvrščalo med največje upnike. Zaradi posojila agencija za zavarovalni nadzor (AZN) nekdanjemu članu uprave te banke Blažu Brodnjaku ni podelila dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Zavarovalnice Triglav. Brodnjak zdaj sedi v upravi NLB.