V pidovskem imperiju Aktiva, ki ga je ustanovil in vrsto let vodil Darko Horvat, niso »nasedle« le državne banke, ampak tudi Iskratel.
Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, namreč dokazujejo, da je kranjski proizvajalec telekomunikacijske opreme v času, ko ga je vodil Andrej Polenec, financiral nizozemsko družbo CG Venture. Gre za nekdanjo Aktivo Holdings, ki je lastniško obvladovala slovensko Aktivo, lani pa končala v stečaju. Tej je Iskratel odobril posojilo, ki mu ga nizozemska družba nikoli ni v celoti poplačala. Medtem ko Iskratel svoj denar zdaj išče s pomočjo sodišča, ostaja odprto vprašanje, ali je imela kranjska družba pri financiranju Aktive zgolj vlogo obvoda Factor banke. V nadzornem svetu te banke je več kot desetletje sedel tudi Horvat.
Posojilo odplačevalile do leta 2010
Začetek zgodbe sega v leto 2007. Iskratelu, dolgoletnemu dobavitelju Telekoma Slovenije, so posli cveteli. Samo v letu dni je ustvaril dobrih 116 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je dvakrat več kot recimo v letu 2013. Kot so nam pojasnili v Iskratelu, je imela družba viške denarnih tokov iz poslovanja, ki jih je nalagala v finančne naložbe. Ena od njih je bila tudi posojilo družbi CG Venture. Iskratel je tako na Nizozemsko nakazal deset milijonov evrov.
Vsaj na prvi pogled je bila naložba več kot dobra. CG Venture, ki je takrat še domoval v poslovni stavbi amsterdamskega WTC, je obvladoval za skoraj pol milijarde evrov premoženja, ki ga je Horvat prenesel iz Slovenije. A to se je kmalu spremenilo. CG Venture je denar na veliko prenakazoval na račune drugih nizozemskih družb in nato naprej na podjetja v Luksemburgu, Londonu in na otoku Guernsey. Ko se je Horvat leta 2009 vsaj uradno umaknil iz Aktive, je CG Venture kmalu zatem Iskratelu prenehal vračati denar. »Posojilo je bilo do leta 2010 delno povrnjeno, ostanek pa je bil reprogramiran do sredine leta 2014,« so nam pojasnili v Iskratelu, ki ga zdaj vodi Željko Puljić. Ker družba CG Venture posojila ni odplačevala, je Iskratel proti njej vložil tožbeni zahtevek. Junija lani je CG Venture končal v stečaju, v katerem so upniki prijavili za 45 milijonov evrov terjatev, od tega več kot polovico NLB (26 milijonov evrov).
Vsi posli Iskratela in Horvatovih
Koliko denarja nizozemska družba dolguje Iskratelu, uradno ni znano, ker te številke v družbi niso razkrili. Po naših podatkih višina neporavnanih obveznosti znaša okrog pet milijonov evrov. V Iskratelovih letnih poročilih pa je mogoče prebrati, da znaša višina neodplačanega dela posojila do neimenovane družbe, ki lastniško ni povezana z Iskratelom, dobrih 6,7 milijona evrov. Gre za znesek, ki je za skoraj pol milijona evrov višji od vsote čistih dobičkov družbe v letih 2012 in 2013. Iskratel se je sicer v zadnjih letih soočal s padcem prihodkov.
A zgodba o Iskratelovi naložbi v Horvatovo nizozemsko družba ima očitno tudi širše ozadje. Skupna točka Iskratela in Horvatove Aktive je bila namreč Factor banka. Še sredi leta 2006 je bil Iskratel z 8,2 odstotka delnic četrti največji lastnik banke, v kateri je imela družba Aktiva Naložbe 9,3-odstotni delež. Konec leta 2006 je v banki prišlo do lastniških sprememb. Iskratel je delnice prodal, večino teh pa je kupila družba Pohištvo. Njen pomembni lastnik je bila družba Aktiva Naložbe, ki jo je nekoč vodil Andrej Ručigaj, zdajšnji drugi največji lastnik Pohištva in nekdanji nadzornik Factor banke. Tri leta pozneje, junija 2009, je delnice Factor banke od Pohištva za okoli sedem milijonov evrov kupila Aktiva Naložbe.
Iskratel kot obvod za Factor banko?
Povedano drugače, medtem ko je slovenska Aktiva pridobila delnice, ki so bile pred tem v lasti Iskratela, je slednji financiral njenega nizozemskega lastnika. Toda pri tem ni jasno, ali je to počel na svojo roko ali je bil le obvod za Factor banko in umetno zniževanje njene izpostavljenosti do Horvatovih družb. To nam je v zadnjih tednih zatrdilo več virov. Zagotovo je imel Horvat v banki vrsto let velik lastniški in nadzorniški vpliv, podjetja iz njegovega kroga pa so z banko tesno poslovno sodelovala. Da je bila banka precej izpostavljena do družbe CG Venture, razkrivajo tudi dokumenti z Nizozemske. V stečaju te družbe je namreč prijavila za okrog osem milijonov evrov terjatev, še dodatnih 15 milijonov evrov pa v stečajno maso slovenske Aktive.
V Iskratelu informacij, da so Factor banki pomagali pri obvodnem financiranju Horvatovih podjetij, niso potrdili. Da Iskratel skupine Aktive ni financiral iz sredstev Factor banke ali pod njenim pritiskom, pa nam je zatrdil Ciril Dragonja, nekdanji predsednik uprave Factor banke, ki je od leta 2013 v postopku nadzorovane likvidacije. »Ker v zvezi s tem poteka sodni spor med banko in Iskratelom, začet še v času mojega mandata, več v tem trenutku ne morem komentirati,« je še dejal Dragonja.