Aktualni rezultati najvidnejših slovenskih podjetij, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, pritrjujejo bojaznim, da je gospodarstvo še vedno daleč od okrevanja.
V ozadju novic o čudežnem gospodarskem preobratu v drugem letošnjem četrtletju, ko je Slovenija z 2,9-odstotnim povečanjem BDP potolkla praktično vse druge države EU, se namreč podjetja še naprej spopadajo z upadom ali stagnacijo čistih prihodkov od prodaje, alarmantnim zniževanjem denarnih tokov in odplačilom posojil, ki so jih najemala v času debelih krav.
Gorenje, Krka, Pivovarna Laško, Letrika in še nekateri drugi vlečni konji domačega gospodarstva, ki se vse bolj opirajo na izvoz ter s tem tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah povečujejo obseg proizvodnje, prodaje in zaposlitev, tako ne zmorejo nadoknaditi negativnih trendov v preostalem delu gospodarstva. V podjetjih, obsojenih na domači trg, so tudi v letošnjem letu soočeni s krčenjem prihodkov, kar jih bo v kapitalsko podhranjenem okolju sililo v nadaljnje valove zniževanja vseh vrst stroškov, tudi dela.
Analizirana podjetja, ki so razkrila svoje rezultate v prvem letošnjem polletju, so v povprečju izgubljala prihodke. Rdeče številke je beležila več kot polovica od skupno 26 podjetij in gospodarskih skupin, ki delujejo od kemične, kovinske in pekarske industrije do telekomunikacij, turizma, trgovine in bele tehnike. Skupno so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izgubila dva odstotka oziroma več kot 115 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Največ so izgubili Petrol, Mercator, Istrabenz, KD Group (Adriatic Slovenica) in Intereuropa. Ob tem je še posebno skrb vzbujajoče, da so analizirana podjetja v prvem četrtletju letos dosegala spodbudno, kar dvoodstotno rast.
Z upadanjem prihodkov so pod pritiskom tudi denarni tokovi iz poslovanja (EBITDA), ki kažejo, koliko denarnih sredstev ostane podjetjem za vlaganja v razvoj, odplačevanje najetih posojil in obresti ter izplačilo dividend lastnikom. Potem ko so imela v začetku letošnjega leta skoraj vsa analizirana podjetja rast EBITDA in so dosegla tudi po deset- in večodstotno povečanje, je sledilo negativno četrtletje. V prvem polletju je tako njihov skupni EBITDA nižji že za desetino ali 15 milijonov evrov.
Kljub temu je mogoče opaziti pozitivne trende v poslovanju slovenskih podjetij, saj so se v zadnjem letu njihove finančne obveznosti še dodatno znižale za okoli 70 milijonov evrov, na 4,5 milijarde evrov. Podobno se je zgodilo s kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Do preobrata prihaja tudi v ročnosti finančnih obveznosti, ki so pred tem predstavljale pomembno oviro v njihovem poslovanju. Verjetno imajo tudi zato, ker smo davkoplačevalci kapitalsko okrepili bančni sistem, podjetja po novem več kot dve tretjini dolgoročnih virov financiranja, medtem ko jih je bilo junija lani »le« za 50 odstotkov.
Da slovenska podjetja premagujejo krizno obdobje predvsem tako, da prodajo izdelkov preusmerjajo z domačega na tuje trge, potrjujejo tudi objavljeni polletni rezultati.
Tako je novomeška Krka, ki podobno kot ljubljanski Lek dosega najboljše rezultate v zadnjih nekaj letih, v letošnjem letu povečala prodajo za 0,4 odstotka. Doma je sicer izgubila kar desetino celotnega prometa, v zahodni in srednji Evropi po tri odstotke in v čezmorskih trgih še pet odstotkov. Vendar Krko pred upadom skupnih prihodkov tako kot marsikatero drugo slovensko podjetje rešujejo vzhodna (Rusija in Ukrajina) in jugovzhodna Evropa. Krka je tam letos pridobila za kar 17 milijonov evrov novih poslov.
Optimistično v prihodnost zrejo tudi v šempetrski Letriki, ki prehaja v roke nemške skupine Mahle Group. »Povpraševanje s strani trga je bilo stabilno, prav taka so predvidevanja tudi za tretje četrtletje. Trg in prodaja se povečujeta na področju mehatronike zaradi pospešenega odjema iz naslova novega projekta. Tudi na preostalih segmentih trga so razmere na najpomembnejših trgih za Letriko (Evropa, ZDA) spodbudne, kar pomeni, da pričakujemo poslovanje in prodajo v skladu z letnim načrtom,« je ocenil predsednik uprave Edvin Sever. Tuji trgi so realnost tudi za skupino Gorenje. Manjši obseg prodaje so v prvem polletju dosegli na trgih Ukrajine, Skandinavije, Kazahstana in Francije, vendar pa so zato rasli drugod, po vsej srednji Evropi in tudi v severni Ameriki. Na trgih zunaj Evrope je velenjski proizvajalec bele tehnike imel 24,3-odstotno rast prodaje. »Kljub dejstvu, da se je domači trg v letih hude krize zelo skrčil, nam je uspelo v veliki meri nadomeščati zmanjševanje prodajnih količin na slovenskem trgu s povečevanjem izvoza,« je povedal Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško, ki na tuje trge proda že več kot 34 odstotkov vseh proizvedenih pijač.
Toda na drugi strani je vrsta pomembnih podjetij, ki zaposlujejo desettisoče ljudi in se ne morejo zanesti na priložnosti za povečevanje prodaje zunaj državnih meja. Njihovo poslovanje je namreč v veliki meri odvisno od domačega zasebnega povpraševanja in tudi državnega trošenja. Mercator, ki prehaja v roke hrvaškega Agrokorja, je letos zaradi konkurence in vedno tanjše denarnice svojih kupcev izgubil dodatne štiri odstotke oziroma več kot 50 milijonov evrov prihodkov. Ti so upadli že skorajda na raven leta 2009, ko se je lahko Mercator še zanašal na rast v tujini. Obenem se najboljši sosed spopada z izgubo in s padanjem denarnega toka iz poslovanja. Podobna je slika pri Telekomu Slovenije, ki tako kot njegovi evropski konkurenti izgublja prihodke na domačem trgu, tega pa ne more nadomestiti z rastjo na Balkanu. Kljub nekaterim ukrepom racionalizacije stroškov se pri našem nacionalnem operaterju, ki je prav tako naprodaj, zmanjšujeta tako čisti dobiček kot denarni tok iz poslovanja. Prihodke v letošnjem letu izgubljajo tudi finančno-zavarovalniška skupina KD Group, koprski logist Intereuropa, Kompas MTS, ki upravlja trgovine Kompas Shop, turistični skupini Istrabenz in Sava, Mlinotest, Cetis,...
Da bo kmalu konec tudi evropske rasti, ki drži pokonci slovensko gospodarstvo, svarijo tudi nekateri predsedniki uprav. »Na podlagi razvoja širšega makroekonomskega okolja v zadnjih dveh mesecih, poročil o postopnem zniževanju stopenj gospodarske rasti in padanju aktivnosti v gradbenem sektorju vodilnih evropskih držav pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta dobičkonosnost znižala,« je ob objavi polletnih rezultatov napovedal prvi mož Cinkarne Celje Tomaž Benčina, ki kljub vsemu pričakuje, da bodo realizirali s poslovnim načrtom zastavljene cilje.
