Vsesplošna rast tečajev na borzah v Sloveniji in drugod po svetu je v prvem četrtletju letos razveselila tudi pokojninske sklade, v katerih za dodatno pokojnino varčuje na sto tisoče državljanov. Dosegali so namreč najvišje četrtletne donose po začetku finančne krize leta 2008, nekateri tudi več kot tri odstotke. Medtem ko večina upravljalcev skladov nima težav z razkrivanjem dobrih in slabih rezultatov, so drugi poleg podatkov o izrednih dvigih začeli skrivati tudi podatke o (ne)uspešnosti upravljanja sredstev.
Iz Prve osebne in Skupne, ki obvladujeta blizu tretjino celotnega trga in imata za Modro zavarovalnico največ zavarovancev, so Dnevniku prenehali poročati o natančnih donosih svojih skladov. Razlog se verjetno skriva v dejstvu, da upravljajo več skladov, katerih rezultati se razlikujejo. Toda namesto da bi poročali o razponu med različnimi doseženimi donosi, so se odločili razkriti le podatke za tistega najuspešnejšega. Kljub temu lahko iz poslanih odgovorov izhajamo, da so bili njuni skladi slabši od povprečja. Pri Prvi osebni se je donosnost štirih skladov gibala do dobrih dveh odstotkov, pri Skupni, ki ima dva sklada, pa do 2,55 odstotka. Tudi njuni letni donosi so občutno slabši kot pri konkurenci.
Kljub temu rekordni donosi verjetno niso eden od odgovorov na vprašanje, zakaj pokojninski skladi v zadnjih mesecih izgubljajo dosti manj zavarovancev kot v preteklosti. Če je v letih 2011 in 2012 iz njih izstopalo in dvigovalo sredstva na deset tisoče ljudi, so morali letos in konec lanskega leta izplačati le nekaj tisoč posameznikov. Tako imajo Pokojninska družba A, Prva osebna in še nekateri manjši upravljalci skladov celo več aktivnih zavarovancev kot pred letom dni. Kaže, da je za zajezitev množičnih dvigov kriva država. »Od leta 2013 je izstop iz zavarovanja možen v bolj omejenih primerih,« so povedali v Moji Naložbi. Tisti z zajetnejšim kupom sredstev na osebnem računu teh po novem ne smejo dvigniti, ampak morajo izbrati pokojninsko rento. To velja za sredstva, vplačana po 1. januarju 2013. Skupno število vključenih zavarovancev v drugi pokojninski steber (brez SODPZ) se tako še naprej drži tik pod pol milijona. Vendar sta od teh aktivni le dobre dve tretjini, torej vplačujeta premije v sklade.
Podatki o izstopih iz skladov so različni. Pri enih se za rento namesto za izredni dvig sredstev odloči že vsak četrti zavarovanec, ki izpolni pogoje, pri drugih pa je takšen le eden od desetih. V Prvi osebni so imeli leta 2013 več kot 5000 dvigov sredstev, od tega je šlo za 883 rent. Vsega skupaj imajo več kot 2700 rentnikov. Pri Pokojninski družbi A je bilo medtem lani okoli 4200 izstopov, od tega je bila le približno desetina rent. »Delež tistih, ki se odločajo za pokojninsko rento, se je z razširjeno ponudbo rent v letu 2013 znatno zvišal. Ocenjujemo, da se za rento odloča že 17 odstotkov zavarovancev,« so povedali v Skupni. Za rento se je lani odločilo dobrih 600, od januarja 2011 do danes pa več kot 1500 zavarovancev. Do velikega izboljšanja je prišlo tudi pri Modri zavarovalnici, ki upravlja tudi sklad javnih uslužbencev. Iz njenega sklada KPVS je sredstva dvignilo že več kot 13.000 zavarovancev, za pokojninsko rento pa se je odločila le desetina tega. Toda v letu 2013 so bile številke bistveno drugačne. Izredno jih je izstopilo 1000, rento pa jih je izbralo 361. Letos so razmerja podobna. V Zavarovalnici Triglav, ki so jo izstopi po dostopnih podatkih močno prizadeli, so razkrili le, da so imeli konec marca v izplačevanju 2334 pokojninskih rent.
