Podjetje Aha Mura, ki je po propadu tekstilnega velikana kar dve leti dajalo kruh približno 1200 ljudem, bo po več mesecih agonije končalo v stečaju.
Po neuradnih podatkih davčna uprava (Durs) do včerajšnjega izteka roka ni prejela več kot šest milijonov evrov neplačanih davščin in prispevkov. Da so direktorici in lastnici Aha Mure Mojci Lukančič spodletela vsa prizadevanja za rešitev Aha Mure, potrjuje tudi umik domnevnega rešitelja. Prvi mož nemškega finančnega sklada Peacock Torsten Schuppenhauer, ki naj bi zagotovil sveža sredstva, je včeraj izjavil, da so si glede vlaganj v Aha Muro, še vedno eno največjih tekstilnih podjetij v Evropi, premislili.
Kako bodo potekali dogodki v prihodnjih dneh, ko bi moral vajeti v Aha Muri prevzeti stečajni upravitelj, še ni znano. Ker bo podjetje moralo dokončati naročila, se bo proizvodnja v omejenem obsegu še nekaj časa nadaljevala. Po novi insolvenčni zakonodaji bi lahko država, banke in dobavitelji sami izvedli sanacijo Aha Mure in zdravo jedro prenesli na novo podjetje. V stečaj pa bi skupaj z dolgovi poslali poslovno nepotrebno premoženje, kot so nerentabilne nepremičnine in nedonosne hčerinske družbe. To bi pomenilo, da bi Lukančičeva dokončno izgubila poslovni imperij, ki ga je gradila zadnjih več kot deset let.
Spomnimo, Lukančičeva in njen življenjski sopotnik Nigel Peter Buxton sta leta 2011 za skoraj deset milijonov evrov kupila podjetje Mura in partnerji, na katero je bilo preneseno zdravo jedro nekdanje Mure. Pri tem sta od države prejela 5,8 milijona evrov subvencije, hkrati pa se je njuna Aha Mura pri bankah zadolžila za šest milijonov evrov. Ker je bila Mura in partnerji leta 2012 pripojena k Aha Muri, so se najeta posojila začela odplačevati kar iz denarnega toka združenega podjetja. Vse dokler ni nova Mura zašla v hude finančne težave. Njene posle so pregledali tudi organi pregona in ugotovili, da subvencije niso v celoti končale na Aha Muri, ampak naj bi Lukančičeva in Buxton del državnega denarja nakazala drugim podjetjem, ki ju obvladujeta. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja preslepitve sta si prislužila ovadbo, tako da jima ne grozi zgolj izguba premoženja zaradi danih osebnih poroštev, ampak tudi zaporna kazen.
