»Skupina Mol je v preteklosti že velikokrat izrazila interes pri Vladi Republike Slovenije za vzpostavitev strateškega partnerstva s podjetjem Petrol, vendar do danes še ni prejela nobenega dokončnega odgovora.«
Tako so se v madžarski energetski družbi včeraj odzvali na Dnevnikovo četrtkovo razkritje, da se za drugim največjim lastnikom Petrola, imetnikom fiduciarnega računa na Češkem, v resnici skrivajo banke in podjetja, povezana z Molom. Ta po naših podatkih obvladujejo že 12,8 odstotka delnic Petrola, ki so na borzi trenutno vredne okrog 75 milijonov evrov. Med dejanskimi lastniki tega deleža je mogoče zaslediti tudi podjetja s Cipra, ki so imela vlogo delniških parkirišč že pred leti, ko je Mol želel pridobiti večinski delež v hrvaški Ini.
»Ko želi Skupina Mol pridobiti lastništvo v obliki vrednostnih papirjev v posameznih podjetjih, to zmeraj počne v skladu z zahtevami in normami obveščanja javnosti ter predvsem v skladu z veljavnimi zakoni države,« so naše poročanje včeraj komentirali v Molu. Poudarili so še, da »jih delničarstvo v Petrolu ne zanima tako dolgo, dokler ne bo prišlo do vzpostavitve jasno izraženega stališča ali o privatizaciji Petrola ali o interesu za medsebojno sodelovanje«.
Šef Mola na sestanku s Kopačem: Zanima nas Petrol
Na Molu včeraj niso odgovorili na vprašanje, kdaj in pri kom na vladi so se v zadnjih letih zanimali za Petrol. Nakup slovenskega naftnega trgovca je sicer njihova želja že najmanj pet let. Že leta 2010 se je predsednik uprave Mola Zsolt Hernadi v Budimpešti sestal z Janezem Kopačem, takratnim vodjem direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. »S predstavniki vlad sosednjih držav smo se dobivali na rednih sestankih. Na Madžarskem so mi prenesli prošnjo gospoda Hernadija za sestanek. Na njem je jasno izrazil interes za nakup Petrola. Povedal sem mu, da ni naprodaj,« nam je včeraj potrdil Kopač. Dodal je še, da se prizadevanja Madžarov takrat niso nehala. »Še leta 2011 mi je madžarski minister, zadolžen za energetiko (Miklós Seszták, op. p.), razlagal, da si želijo kupiti kakšno slovensko energetsko podjetje,« je pojasnil Kopač. Istega leta je madžarska država od ruskega Surgutneftegasa odkupila četrtinski lastniški delež v Molu. Seszták je še vedno minister v vladi Viktorja Orbana.
Julija 2011, le nekaj mesecev pred koncem mandata vlade Boruta Pahorja, je nato takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) objavila strategijo upravljanja, ki je predvidevala, da država v Petrolu ohrani kontrolni delež. To bi se lahko spremenilo le v primeru, če bi pred tem Petrol na državo prenesel svoj lastniški delež v Geoplinu in najmanj četrtinski delež v družbi Instalacija. Kaj se je dogajalo pozneje, ostaja zavito v tančico skrivnosti. V začetku leta 2012 je vodenje vlade prevzel Janez Janša. Novembra tega leta ga je obiskal Orban. Slovenski premier je poudaril, da »se morata državi okrepiti z medsebojnimi investicijami«.
So Janševi Petrol prodajali tudi Madžarom?
Ali sta Janša in Orban govorila tudi o Molovem zanimanju za Petrol, ni znano. Na sedež SDS smo včeraj poslali več vprašanj, a odgovora nismo dobili. A ob tem velja spomniti, da je isti mesec, ko je v Slovenijo prišel Orban, Janša obiskal tudi Moskvo. Takrat je po naših informacijah na mizo Rusov iz Janševega kabineta prišel predlog, da bi se skupaj s podpisom končnega dogovora o Južnem toku odprli tudi pogovori o prodaji Petrola. Šlo naj bi za idejo Matjaža Novaka, tedanjega Janševega svetovalca za energetska vprašanja in predsednika nadzornega sveta Geoplina, kar bi lahko dokazovalo, da je imela Janševa vlada jasen namen prodati Petrol. Novak včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila. Omenimo še podatek, da je bila leta 2012 Janševa pravna zastopnica Nina Zidar Klemenčič, ki naj bi po zatrjevanju več virov v Sloveniji pomagala odpirati vrata Molu.
Janšo je na čelu vlade nasledila Alenka Bratušek, s katero se je Orban srečal januarja 2014 na delovnem obisku v Porabju. »Nikoli nisva govorila o Petrolu, sama pa se nikoli nisem sestala z nobenim predstavnikom Mola,« nam je včeraj pojasnila Bratuškova. Enako nam je zatrdil tudi nekdanji minister za infrastrukturo Samo Omerzel, zadolžen za nov energetski zakon, iz katerega je pred letom dni izpadla varovalka, ki je preprečevala nakup več kot četrtine delnic Petrola brez soglasja vlade. Omenjeno določilo, ki ga je državni zbor pred kratkim prav na predlog Bratuškove umestil v zakon o izvrševanju proračuna, naj bi takrat po zatrjevanju več naših sogovornikov iz energetskega zakona izpadlo, ker mu niso bili naklonjeni uradniki ministrstva in pravni strokovnjak Rajka Pirnata, ki je sodeloval pri pisanju besedila zakona.
