Matjažu Satlerju in Marku Moharju je pred vsega nekaj tedni uspelo dokončno končati prevzem Gorenjskega tiska in iz lastništva iztisniti vse preostale male delničarje. Že nekaj dni za tem, ko je bila iztisnitev malih delničarjev pravnomočna, si je družba MSIN iz prevzete družbe izplačala za rekordnih 14,9 milijona evrov dividend.
Gre za skoraj vse dobičke, ki jih je v preteklosti ustvarila ena izmed nekoč največjih domačih tiskarskih skupin. A še preden si je lahko MSIN izplačal zajetne dividende, so morali v Gorenjskem tisku z računovodsko operacijo veliko večino preteklih rezerv preoblikovati v bilančni dobiček, preklicati pa tudi sklepe junijske skupščine, po katerih bi moral dobiček ostati nerazporejen. Toda na junijski skupščini je bilo delničarjem predstavljeno, da ima Gorenjski tisk za 0,9 milijona evrov bilančnega dobička, ki se je v vsega nekaj mesecih zvišal za skoraj 17-krat.
»Gorenjski tisk je dividende izplačal v denarju, vendar je MSIN ta sredstva praktično v celoti namenil za odplačilo posojil, ki jih je v preteklosti najel pri tej družbi,« nam je povedal Mohar. In zakaj dividend niso izplačali že sredi letošnjega leta, torej pred iztisnitvijo malih delničarjev? Ti so namreč za delnico dobili 33,62 evra odpravnine, bruto dividenda za delnico pa je znašala 15,6 evra. »Če bi dividende izplačali pred iztisnitvijo, bi mali delničarji pač dobili nižjo odpravnino,« odlašanje z izplačilom dividend v čas po končanem prevzemu upravičuje Mohar.
Z visokimi dividendami Gorenjskega tiska pa se je opazneje izboljšala finančna slika družbe MSIN, prek katere Mohar in Satler med drugim obvladujeta tudi celjski Cetis, EGP Škofja Loka, Skupino KIG, Keko Varicon in Donit Tesnit. Z dividendami Gorenjskega tiska se je namreč MSIN na en mah rešil dveh tretjin finančnih obveznosti, kapital družbe pa se je početveril na slabih 20 milijonov evrov. Kot napoveduje Mohar, si bo MSIN v naslednjem koraku pripojil Gorenjski Tisk in torej prevzel tudi vso njegovo preostalo premoženje. Že kmalu po prevzemu so v Gorenjskem tisku dejavnost namreč oddelili na hčerinske družbe, s čimer se je matična družba preoblikovala zgolj v neke vrste holding.
