Sprehodite se po Katarju in zagotovo boste srečali vsaj enega milijonarja. V tem arabskem emiratu je namreč največja koncentracija premožnih gospodinjstev na svetu. Kar 17,5 odstotka družin ima pod palcem več kot milijon dolarjev. V Švici je ta delež 12,7 odstotka. V nesojeni mali Švici, Sloveniji, pa je premožnih gospodinjstev očitno tako malo, da si niso zaslužila niti omembe v poročilu o svetovnem bogastvu 2014 (Global Wealth 2014 report), ki ga pripravlja ameriška Boston Consulting Group.
Morda se bodo v njem znašla prihodnje leto, igre na srečo so namreč med milijonarje v zadnjem času izstrelile vsaj tri slovenske družine, končno pa so začeli opazneje rasti tudi delniški tečaji na borzi. Ravno zaradi okrevanja kapitalskih trgov in ugodnih valutnih gibanj po svetu je skupno število gospodinjstev z milijonskim premoženjem lani zraslo za 2,3 milijona. Med milijonarje sodi tako že 16,3 milijona svetovnih gospodinjstev, kar predstavlja 1,1-odstotni delež. »Ena stvar je gotova, ljudje postajajo vse bogatejši,« so zapisali v Boston Consulting Group, kjer se niso spustili v raziskovanje premoženjske neenakosti. Pa čeprav je ta po oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) največja v zadnjih 50 letih. Tako lahko sklenemo, da je bilo lansko 15-odstotno povečanje premoženja predvsem rezultat debeljenja denarnic najpremožnejših slojev, ki imajo v lasti večji del 152.000 milijard dolarjev premoženja svetovnega prebivalstva (brez upoštevanja nepremičnin in luksuznih dobrin).
Bogati postajajo bogatejši...
Razlike med bogatimi in revnimi se bodo v prihodnje le še povečevale. V poročilu o svetovnem bogastvu je zapisana napoved, da bodo gospodinjstva, ki imajo en milijon dolarjev ali več premoženja, do leta 2018 postala vsako leto povprečno za 7,7 odstotka bogatejša. Premoženje manj premožnih gospodinjstev pa naj bi na drugi strani vsako leto zraslo za komaj 3,7 odstotka.
Nikjer ni premoženjska in dohodkovna neenakost tako problematična kot v ZDA, v največjem svetovnem gospodarstvu. Tega se zaveda tudi predsednik Barack Obama, ki je pred časom dejal, da je vprašanje neenakosti glavno vprašanje sedanjega časa. A čez lužo se z njim še niso ustrezno spoprijeli. To dokazuje že podatek, da ima 400 najbogatejših Američanov toliko premoženja kot najrevnejših 185 milijonov skupno. Razkorak v dohodkih najbogatejšega odstotka in preostalih 99 odstotkov Američanov je največji v zgodovini – zgornji odstotek pobere kar 95 odstotkov zaslužka. Lahko bi celo rekli, da so razlike med bogatimi in najmanj premožnimi večje kot pred stoletji med fevdalnimi gospodi in hlapci.
Prevlada ZDA in izzivalke Kitajske
Tako ni čudno, da premorejo prav ZDA daleč največ milijonarjev med gospodinjstvi. Pri čemer so bogataši v svoje vrste lani sprejeli še dodatnih 1,1 milijona gospodinjstev. V elitnem klubu je tako skupno že 7,135 milijona gospodinjstev. Na vsakih 16 ameriških gospodinjstev ima eno premoženje, večje od enega milijona dolarjev. Še leta 2007 je bilo to razmerje 1 proti 24.
Če se število bogatih hitro množi v ZDA, je rast na Kitajskem naravnost eksplozivna. V socialistični velesili se je število bogatih gospodinjstev na krilih lanske hitre gospodarske rasti in cvetočega trga bančništva v senci povečalo za kar 82 odstotkov, na 2,4 milijona. Kljub dejstvu, da so kitajski delniški tečaji lani zrasli za vsega 6,8 odstotka, je premoženje vseh kitajskih gospodinjstev lani zraslo za skoraj 50 odstotkov na 22.000 milijard dolarjev. Na drugi strani je, zanimivo, kar 300.000 japonskih gospodinjstev zapustilo elitno druščino, ki šteje le še 1,2 milijona gospodinjstev. Pa čeprav je tokijski borzni indeks Nikkei 225 lani pridobil 56,7 odstotka vrednosti. Za japonske bogataše je bila usodna denarna politika centralne banke, zaradi katere je jen izgubil veliko vrednosti v primerjavi z dolarjem.
V Severni Ameriki se je na krilih gospodarskega okrevanja in močne rasti vrednosti delnic – indeks S&P 500 je lani zrasel za skoraj 18 odstotkov – premoženje vseh gospodinjstev povečalo za 15,6 odstotka na 50.300 milijard dolarjev. V zahodni Evropi pa za 5,2 na 37.900 milijard dolarjev. Pri čemer bi bila rast v Evropi še večja, če bi okrevanju na delniških trgih sledila tudi gospodarska rast. Že letos lahko tako pričakujemo boljše leto, saj vse institucije napovedujejo krepkejše gospodarsko okrevanje, tudi v Sloveniji, kjer je še posebno spodbudno prebujanje kapitalskega trga. Indeks SBI TOP je s skoraj 25-odstotno rastjo med najhitreje rastočimi v Evropi (na drugem mestu). Če se bo ta rast nadaljevala, lahko morda tudi brez sreče v igrah na srečo med milijonarji pričakujemo še kakšno slovensko gospodinjstvo.
