Iz stečajne mase podjetja Oil Metal Company razvpitega mariborskega poslovneža Samida Osmanovića je čez noč izginila njegova najpomembnejša naložba, ki je trenutno naprodaj za skoraj milijon evrov. V vprašljivih okoliščinah je izgubilo 40-odstotni delež v podjetju Riosi, večinskem lastniku Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) Hrastnik.

Za nepričakovano potezo so poskrbeli menedžerji TKI Hrastnik, ki so že leta 2004 olastninili eno večjih tovarn v Zasavju. Gre za predsednika upravnega odbora Marjana Dovča, glavnega izvršnega direktorja Branka Majesa in še osem menedžerjev TKI Hrastnik, ki obvladujejo 60 odstotkov Riosija. To so izvedli tako, da je poslovodstvo Riosija aprila, na isti dan, ko je potekala skupščina TKI Hrastnik, izpeljalo tudi skupščino njegovega 79-odstotnega lastnika. Na njej so preostali družbeniki, torej menedžerji, sprejeli sklep o izključitvi družbe Oil Metal Company iz lastništva.

»Razlog za izključitev družbenika naj bi bila domnevna škoda, ki jo je povzročila neka druga družba pred letom 2010,« je pravni manever, ki ga dopušča družbena pogodba Riosija, obrazložil stečajni upravitelj Oil Metal Company Drago Dubrovski. Čeprav meni, da stečajnega dolžnika na tej podlagi ni mogoče izključiti in da bi morali preostali družbeniki kvečjemu prijaviti denarno terjatev v njegovo stečajno maso, se je odločil vložiti tožbo na izpodbijanje skupščinskega sklepa in naznaniti sum kaznivega dejanja.

V nasprotnem primeru bi lahko nastala velika škoda za stečajno maso, v kateri bo državna NLB zaman iskala 60 milijonov evrov. Do omenjene poteze menedžerjev TKI Hrastnik je namreč prišlo ravno v času, ko je Dubrovski sklenil, da bo na več kot 2,5 milijona evrov ocenjeno naložbo prodajal prek zavezujočega zbiranja ponudb. Po več neuspešnih dražbah bi ceno za 40-odstotni delež v Riosiju postavil na le 967.000 evrov. S pravdnimi in kazenskimi postopki obremenjeno premoženje za kupce ne bo zanimivo, »kar bi lahko bil interes udeležencev«, ugiba Dubrovski.

Vprašljiva razlastitev ni edini dejavnik, ki vlagatelje odvrača od vstopa v lastništvo glavnega delničarja TKI Hrastnik. Po družbeni pogodbi bi morali družbeniki Riosija z 90-odstotno večino soglašati z vstopom novega lastnika, kar poenostavljeno pomeni, da lahko menedžerji v nedogled blokirajo prodajo 40 odstotkov Riosija. Če ni soglasja, lahko družbenik kvečjemu »izstopi iz družbe«. Prvi mož TKI Hrastnik je pred časom povedal, da bodo obstoječi družbeniki dali soglasje le vlagatelju z vizijo in dolgoročno strategijo. Zakaj so se kar naenkrat odločili za izključitev manjšinskega družbenika in ali čakajo na dovolj nizko izklicno ceno, ni znano. Na naša vprašanja v Riosiju po več dneh niso odgovorili.

Dejstvo pa je, da v TKI Hrastnik iz leta v leto povečujejo raven denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Lani so ga podvojili na 2,7 milijona evrov, kar je največ po letu 2008. Kljub temu ne izplačujejo dividend, zaradi česar so že dalj časa v sporu z državnimi lastniki Kadom, DSU in Modro zavarovalnico, ki obvladujejo nekaj manj kot 12 odstotkov družbe. Tudi letos so zaman skušali doseči izplačilo minimalnih dividend, saj so menedžerji 1,1 milijona evrov še neizplačanega dobička enostavno preusmerili v povečanje osnovnega kapitala.