Nekdanji prvi mož Premogovnika Velenje Milan Medved je več let zatrjeval, da bodo v skupini postopno zmanjševanje prihodkov od prodaje lignita zaradi zniževanja njegove cene za projekt TEŠ 6 nadoknadili s prilivi, ki jih bodo z drugimi dejavnostmi ustvarile hčerinske družbe. Danes je jasno, da je šlo za račune brez krčmarja. V resnici se je lani zgodilo nasprotno. Hčere so le še dodatno pokvarile že tako slab poslovni izid matere, ki je ustvarila skoraj 30 milijonov evrov izgube. Samo dve hčerinski družbi – invalidsko podjetje HTZ in PV Invest – sta lani skupaj pridelali okoli deset milijonov evrov minusa.
Lansko poslovanje HTZ, ki se ukvarja z vzdrževanjem rudarske opreme, gradbeništvom, pranjem perila in številnimi drugimi dejavnostmi, bo zelo verjetno zanimalo tudi posebne revizorje iz družbe Ernst&Young, ki že več tednov pregleduje posle PV iz obdobja zadnjih petih let. Družba, ki večino poslov ustvari z matičnim premogovnikom, je namreč lani ustvarila 5,1 milijona evrov izgube. Večino te naj bi po naših informacijah pridelala v drugem polletju, in to ob rekordnih prihodkih. Teh je imela lani za 63 milijonov evrov, kar je šest milijonov evrov več kot v letu 2012. Iz poslovnega izkaza je razvidno, da je HTZ, ki ima več kot 800 zaposlenih, veliko večino izgube ustvaril z rednim poslovanjem.
Koliko bo HTZ »odnesla« Erjavčeva srebrna hiša?
Večino izgube naj bi HTZ po naših informacijah ustvaril v drugi polovici lanskega leta. Takrat naj bi v HTZ »zapirali« nekatere projekte, pri katerih so kot (pod)izvajalci sodelovali v času velike krize na nepremičninskem trgu. Med njimi izstopa projekt Eko srebrna hiša ob Dunajski cesti v Ljubljani. Tega je HTZ gradil za podjetje Akropola v lasti Franca Erjavca, ki je za projekt že leta 2009 pridobil 200.000 evrov državnih sredstev. Pri tem naj bi po oceni okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani pristojno ministrstvo za znanost zavajal z neresničnimi podatki, zaradi česar ga je to preiskovalo zaradi suma poslovne goljufije, sodišče pa mu je lani zato za nekaj mescev celo »zamrznilo« vse premoženje.
Na PV zatrjujejo, da bo HTZ iz projekta Eko srebrna hiša izšel brez prask. »Izvedli smo 95 odstotkov vseh del. Presežek stroškov nad prihodki trenutno znaša 5,7 odstotka. Potekajo pogajanja z investitorjem za priznavanje dodatnih del,« so sporočili iz PV. Toda nekateri podatki kažejo manj svetlo sliko. HTZ je tako že lani na nepremičnino v Ljubljani vpisal maksimalno hipoteko v višini 2,4 milijona evrov. Gre za zavarovanje terjatev HTZ, priznavajo v Velenju. A pri njihovem poplačilu se bodo morali postaviti v vrsto. Na isti nepremičnini so namreč že vpisane hipoteke za okoli 21 milijonov evrov posojil, ki jih je podjetje Eko srebrna hiša najelo pri Hypo Alpe-Adria-Bank.
Pri tem projektu je HTZ kot izvajalec del nasledil propadlo podjetje Pluton Gradnje v lasti Zvoneta Petka. Slednje je v zadnjih letih na veliko sodelovalo s Skupino PV. »Pri teh poslih nismo ustvarili izgube,« poudarjajo v HTZ, ki ga vodi Dejan Radovanović, vrsto let eden ključnih članov Medvedovega kroga. Kljub temu podatki iz stečaja Pluton gradenj razkrivajo, da je HTZ v njem neuspešno skušal prijaviti za dobrih 810.000 evrov terjatev, ki pa jih upraviteljica Ermina Bajuk ni priznala. Razlog: zaradi pomanjkljive dokumentacije in transakcij, iz katerih naj bi bilo mogoče razbrati, da denar nekdanjemu Petkovemu podjetju dolgujejo tudi v HTZ. Ta družba je imela na zadnji dan lanskega leta že dobrih 16 milijonov kratkoročnih poslovnih terjatev, kar je dvakrat več kot leta 2011.
Pomoč Tomažu Ročniku
V oči bodejo tudi posli med HTZ in podjetji v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika. HTZ je tako že septembra 2012 ob zlomu Ročnikovega gradbenega podjetja Kograd Igem prevzel nadaljevanje gradnje 132 stanovanj na Gorici, kjer je soinvestitor tudi Mestna občina Velenje. A težava je, da je Ročnikovo drugo podjetje Igem ostalo glavni investitor pri projektu, pri njem pa sodeluje tudi kot podizvajalec. To povečuje tveganja za HTZ in krepi sume, da je premogovnikova družba želela zgolj pomagati Ročniku. Igem, ki ima že skoraj leto dni blokiran transakcijski račun, ima namreč kot nosilec projekta ob 5,5 milijona evrov obveznosti do bank še za skoraj osem milijonov evrov poslovnih obveznosti.
Druga podobna zgodba je gradnja devet milijonov evrov vrednega hotela na Golteh. Čeprav je to smučišče v večinski lasti Skupine PV, je ta posel dobil Igem, ne pa HTZ. Ta se je moral zadovoljiti le z izvedbo elektrostrojnih inštalacijskih del v hotelu in gradnjo depandans, za katere pa je zmanjkalo denarja. Najbolj ironično je, da je prav gradnja tega hotela družbo Golte spravila na rob stečaja in za nekaj milijonov evrov poglobila izgubo Skupine PV, ki je smučišče pred meseci pomagala reševati s polmilijonsko dokapitalizacijo. »Gradnja hotela Golte je bila delno financirana iz evropskih strukturnih skladov, kar je bil pogoj za izbor izvajalcev na podlagi razpisov in pogajanj. Za to obstaja pisna dokumentacija, ki jo je že večkrat pregledalo več revizorjev, pri tem pa ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Igem je bil izbran kot najboljši ponudnik,« so pojasnili v PV.
