Medtem ko delničarji Vinakopra čakajo na izsledke posebne revizije o domnevno spornih poslih v družbi, so nadzorniki koprskega vinarja nepričakovano podaljšali mandat predsedniku uprave Neviju Pucerju.
Po neuradnih informacijah je bila točka o podaljšanju mandata upravi na dnevni red dana šele na sami seji. Razširitvi dnevnega reda naj bi sicer nasprotovala članica uprave Istrabenza Suzana Bolčič Agostini, a sta jo Mojca Černe Pucer iz Luke Koper in direktor zadruge KZ Agraria Koper Robert Fakin preglasovala. Vinakoper je že vrsto let v 77-odstotni lasti družbe Adriafin. V slednji imata Istrabenz in Luka Koper vsak po polovico lastništva, vse pomembne odločitve, ki se nanašajo na Adriafin in Vinakoper, pa bi morala sprejemati soglasno. A ta dogovor je očitno le še mrtva črka na papirju. Medtem ko je bila uprava Istrabenza s podaljšanjem mandata Pucerju seznanjena šele naknadno, naj bi Černe-Pucerjeva in Fakin manever izpeljala s podporo Luke Koper.
Vsekakor pa je odločitev nadzornikov bolj kot Istrabenzu koristila prav Luki Koper. Zaradi podelitve novega mandata Pucerju sta se namreč zmanjšala tudi pogajalska moč in manevrski prostor Istrabenza. Slednji naj bi si že dlje časa prizadeval prodati koprskega vinarja, a mu te načrte otežujeta prav Luka Koper in Pucer. V Luki Koper so doslej zavrnili tudi predlog za likvidacijo Adriafina, oba družbenika pa bi si nato razdelila njegovo premoženje. To bi Istrabenzu omogočilo prodajo nekaj manj kot 40-odstotnega deleža Vinakopra, za katerega bi po nekaterih ocenah lahko iztržil do pet milijonov evrov. Za nakup Vinakopra se je v preteklosti že potegovalo več potencialnih kupcev, med drugim ženevska skupina Orah, ki jo v Sloveniji zastopa Marko Vilfan, ter Enver Moralić, eden največjih hrvaških vinogradnikov, ki ima v lasti vinogradniško in kletarsko podjetje Brič v slovenski Istri ter Kutjevo na Hrvaškem. Vinakoper po dostopnih podatkih upravlja okoli 570 hektarjev vinogradov, od česar je okoli 30 hektarjev v njihovi lasti, preostalo pa v dolgoročnem najemu.
Luka Koper in Istrabenz sta si navzkriž prišla že v začetku lanskega leta, ko je Adriafin pod vodstvom Mirana Kraševca v Vinakoper želel imenovati prokurista. Ta bi moral preveriti očitke o domnevnih nepravilnostih v družbi, medtem ko naj bi v Luki Koper ocenjevali, da si v Istrabenzu s tem zgolj želijo pripraviti teren za kasnejšo prodajo družbe. Toda imenovanju prokurista se je tedaj s podporo Luke Koper uprl Pucer. Na skupščini Vinakopra sredi lanskega leta je nato Adriafin s podporo Istrabenza in mimo Luke Koper dosegel imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril vse posle v zadnjih petih letih. Gre za enega izmed redkih primerov, ko je posebno revizijo zahteval večinski lastnik, mali delničarji, med katerimi je največji KZ Agraria Koper, pa so ji nasprotovali. Po neuradnih informacijah naj bi revizorji družbe Deloitte svoje delo že zaključili, vendar za zdaj ni znano, kaj so pri pregledu ugotovili. Izsledke revizorjev naj bi namreč delničarjem predstavili šele na naslednji skupščini. Istrabenz in Luka Koper imata očitno težave tudi pri imenovanju novega vodstva Adriafina. Kraševec je namreč že lanskega decembra nepreklicno odstopil z mesta direktorja družbe Adriafin in trenutno opravlja le še tekoče posle, vendar se družbenikoma še ni uspelo dogovoriti, koga imenovati na to funkcijo.
Vinakoper je največji slovenski proizvajalec vin. Na letni ravni ustvarijo okoli devet milijonov evrov prihodkov in zaposlujejo okoli 90 delavcev. Družba svoje poslovanje v celoti financira z lastnimi sredstvi. Konec leta 2013 namreč ni imela najetih nobenih posojil, njen kapital pa je znašal 17,6 milijona evrov. Okoli devet milijonov evrov premoženja ima družba v zalogah in poslovnih terjatvah do kupcev, medtem ko nepremičnine v svojih bilancah vrednoti na 4,6 milijona evrov, poslovno opremo pa na slabih sedem milijonov evrov.
Nezadolžen je tudi Adriafin, ki ima poleg večinskega deleža Vinakopra v lasti tudi več stanovanj v Medvodah, Kopru in Izoli ter zemljišča v Ankaranu, Bivju, Bertokih in Vanganelu. Adriafin je tudi lastnik poslovne stavbe v Kopru, ki jo po podatkih spletne aplikacije Supervizor za nekaj manj kot 5700 evrov mesečne najemnine oddaja zavodu za zaposlovanje. Slednji naj bi nameraval sedaj prostore odkupiti, vendar pa bi morala posel odobriti tudi vlada.
