V stečajni masi propadlega letalskega prevoznika Linxair družine Mušić, ki je za seboj po javno dostopnih bilancah pustila več kot 20 milijonov evrov dolgov, ni večjega premoženja. Le dober mesec za tem, ko je vodenje propadajočega podjetja marca lani prevzela ena od ključnih igralk afere Orion Barbara Podlogar, je namreč Linxair že prodal večino svojega premoženja.
Od štirih letal, kolikor jih je imel še v lasti, jih je Linxair prodal tri. Če bi bilo v plovnem stanju, bi Podlogarjeva verjetno prodala še četrtega. Po novi insolvenčni zakonodaji lahko stečajni upravitelji izpodbijajo določene posle v zadnjih treh letih pred začetkom stečaja. Po pojasnilih stečajnega upravitelja Linxaira Zlatka Vilija Hohnjeca triletni izpodbojni rok velja tudi za omenjeno prodajo letal, vendar pa v nekaj dnevih od začetka stečaja o morebitni vložitvi izpodbojne tožbe še ni sprejel odločitve. »Najprej bom moral preučiti vse okoliščine,« je dejal. Vsa tri letala so bila prodana v soglasju z bankami upnicami, ki so imele na njih vknjiženo ločitveno pravico. Poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da so banke ta korak podprle, ker naj bi bila letala, če bi postala del stečajne mase, bistveno manj vredna. Ker so kupci letal tako ali drugače povezani z Nikijem Mušićem, ni izključeno, da se ta iz ozadja še vedno ukvarja z letalskimi posli. Mušić, ki je do nastopa Podlogarjeve vodil Linxair, je zatrdil, da se z letalskimi posli ne ukvarja več.
Kupec dveh letal je bilo lani ustanovljeno podjetje Aero Holding. Tega je ustanovila Radmila Dremel, ki je bila v preteklosti zaposlena na Linxairu. Iz lanskoletne bilance Aero Holdinga je razvidno, da je imelo podjetje konec lanskega leta knjiženih 13,4 milijona evrov dolgoročnih sredstev in ravno toliko dolgoročnih obveznosti. To nakazuje, da je s pridobitvijo letal Aero Holding nase prevzel za dobrih 13 milijonov evrov dolgov Linxaira. Aero Holding, ki ni imel zaposlenih, je lani ustvaril vsega skupaj le 59 evrov prihodkov.
Enega od treh letal pa je kupil Ikar letalstvo. To podjetje sta lani marca ustanovila nekdanja pilota Linxaira Miha Repovž in Primož Lajevec. Če sklepamo iz višine dolgoročnih obveznosti, ki so razvidne iz javno objavljenih lanskoletnih bilanc, je Ikar letalstvo za letalo odštelo 2,6 milijona evrov. Tudi Ikar leta 2013 ni dosegel omembe vrednih prihodkov. Ti so namreč znašali le 4800 evrov, pri čemer je podjetje pridelalo skoraj 14.000 evrov izgube.
S prodajo letal si je Linxair občutno znižal svoje dolgove do bank upnic. Iz lanskoletne bilance stanja je razvidno, da je imela družba konec lanskega leta skupno 11,7 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti do bank, kar je dobrih 16 milijonov evrov manj kot leto pred tem. Ta znesek je približno tolikšen, kolikor znašajo dolgovi, ki sta jih prevzela Aero Holding in Ikar letalstvo. Toda po drugi strani so se v obravnavanem obdobju krepko zvišale obveznosti do dobaviteljev, in sicer s 5,9 milijona evrov na skoraj 11 milijonov evrov. Ravno dobavitelji pa v stečajih kot navadni upniki potegnejo najkrajši konec. Predvsem zato, ker se ti praviloma sprožajo prepozno, največkrat takrat, ko podjetja nimajo več premoženja ali pa ko spodletijo prisilne poravnave.
Očitno je bil prepozno sprožen tudi stečaj Linxaira, ki je v preteklosti na veliko služil s posli z državo. Več indicev namreč nakazuje, da je bila družba za insolvenčni postopek zrela najkasneje že leta 2012. Iz letnega poročila Linxaira za leto 2012 je razvidno, da je bila v tem letu družba kapitalsko neustrezna, saj je njen negativni kapital znašal kar 15,8 milijona evrov. Čeprav je v tem letnem poročilu Podlogarjeva napovedala, da bo nad Linxairom začet stečajni postopek že leta 2013, se to ni zgodilo. Slovenjgraško sodišče je stečaj sprožilo šele v začetku junija, torej skoraj leto kasneje od napovedi Podlogarjeve. Do selitve Linxaira v Slovenj Gradec je sicer prišlo pred meseci, ko je Zveza bank iz Celovca zasegla Linxairove nepremičnine v Ljubljani.
Poleg postopka za izselitev iz hangarja na Brniku, sproženega leta 2012, je bilo družbi v tem letu iz posesti odvzetih pet letal, ki jih je najemala na lizing. Medtem ko je Agencija za civilno letalstvo Linxairu septembra 2012 začasno odvzela licenco za letenje, je družbo s trajnim preklicem licence konec leta 2012 za vekomaj prizemljila. Ker mu ni vrnil polovice od štirih milijonov dolarjev posojila, je sicer leta 2012 predlog za stečaj Linxaira vložil koroški Eurocity Janka Zakeršnika, vendar se je kasneje premislil. Zaradi zamude pri izplačilu plač pa so številni delavci podali odpovedi delovnih razmerij. Na marčevski skupščini, ko je bila namesto Mušića na čelo Linxaira imenovana Podlogarjeva, so lastniki odločili, da bodo v družbi naredili izredno revizijo, za njeno izvedbo pa imenovali Mateja Audo, direktorja podjetja Avalon. Ali je Podlogarjeva kot direktorica tudi poskrbela za izvedbo posebne revizije, nam za zdaj še ni uspelo izvedeti.
Po javno dostopnih podatkih je Linxair v 70-odsotni lasti podjetja Ganamm, katerega večinski lastnik je Gojko Mušić, oče Nikija Mušića. Podobno kot Linxair se bo po vsej verjetnosti tudi Ganamm, ki ima transakcijske račune blokirane že več kot dve leti, težko izognil bridkemu koncu.