Čeprav dva največja slovenska spletna trgovca ustvarita skoraj 50 milijonov evrov prihodkov na leto, njune skupne prihodke za več kot 30 milijonov evrov poseka podjetje Preskok. Pod njegovim okriljem deluje med porabniki izredno priljubljen spletni portal ceneje.si, ki ustvari največ prihodkov s preusmeritvami na spletne strani trgovin, z analizo trga in direktnim oglaševanjem.
Kako je mogoče, da ustvari lastnik portala, ki prodaja klike, kar 80 milijonov evrov letnih prihodkov, s čimer se uvršča med 100 največjih slovenskih podjetij? Razlag je več. Prvič, Preskok se po besedah direktorja Željka Radilovića poleg spletnih ukvarja s prodajo avtomobilov na debelo, kar predstavlja daleč največji delež skupnih prihodkov. Drugič, pod okrilje Preskoka ne sodi le eden, temveč štirje spletni portali: mojtvportal.si, vrocipopusti.si, jeftinije.hr in ceneje.si. S slednjim ustvari Preskok približno dva odstotka vseh prihodkov ali okoli štiri milijone evrov na leto. To je bistveno lažje dojemljiva številka kot 80 milijonov evrov, četudi obiskuje portale Preskoka kar okoli pol milijona kupcev. Največ jih primerja ponudbe spletnih trgovin v Sloveniji. »Tovrstno sodelovanje se nam obrestuje tudi v povečani prodaji,« so opisali sodelovanje s ceneje.si v največjem slovenskem spletnem trgovcu Mimovrste. Enaa namerava na drugi strani s Preskokom prekiniti sodelovanje. »S ceno 0,4 evra za vsak klik so postali predragi. Še posebej ob pomanjkanju nadzora nad kakovostjo klikov,« je dejal Aljoša Domijan, prokurist podjetja Gambit Trade, ki stoji za spletno trgovino Enaa. Oglaševalske evre bo v prihodnje stavil raje na Facebook in Google, ki sta »cenejša in učinkovitejša«.
Raziskave kažejo, da prinaša Google spletnim trgovcem že od 30 do 60 odstotkov obiska, tudi brez plačanih oglasov. Domijan ob tem meni, da lahko doprinesejo slovenske spletne strani le kakšen odstotek ali dva. Google lahko torej prinese 20- do 30-krat več prometa kot katera koli slovenska spletna stran. Za nameček ima Google orodja, ki omogočajo oglaševanje po cenah pod 0,1 evra na klik in optimiziranje oglaševanja na rezultat. »Primerjava, ki smo jo naredili skozi leta, kaže, da je potrebno za posredovanje po slovenskih spletnih portalih za vsak nakup plačati štirikrat do petkrat več klikov,« je dejal Domijan in plastično orisal, da je 0,1 evra visok strošek oglaševanja pri Googlu po učinku enakopraven 1,6 evra pri katerem od slovenskih spletnih posrednikov.
Boj med trgovci in z nezaupljivimi kupci
Ravno izbira načina pospeševanja prodaje bi lahko pomembno zaznamovala boj med največjima slovenskima trgovcema. V zadnjih letih je spredaj spletna trgovina Mimovrste, ki je del nizozemske skupine Netretail Holding. V poslovnem letu, ki se je zaključilo ob koncu letošnjega marca, je povečala prihodke za okoli 5 odstotkov, na dobrih 25 milijonov evrov (letno poročilo še ni javno dostopno). Mimovrste, ki zaposluje 90 ljudi, ima letos približno desetodstotno rast. Uspeh gradijo tudi na povprečno petino krajšem dobavnem času, prihodnjo rast pa bodo iskali tudi na hrvaškem trgu.
Na drugi strani je Gambit Trade lani ustvaril 21,7 milijona evrov prihodkov in skoraj dva milijona evrov čistega dobička. Vendar raste letos hitreje od Mimovrste. Iz meseca v mesec imajo od 10- do 20-odstotno rast prodaje na letni ravni. Pozitivni trend nameravajo nadaljevati z novim prodajnim programom, v okviru katerega bodo jeseni zaposlili tri ljudi (trenutno jih zaposlujejo 25), in tudi kuponsko prodajo (e-kupon), ki je v sestrskem podjetju prinesla 14 novih zaposlitev.
A razmere na slovenskem trgu spletne prodaje so kljub temu vse prej kot rožnate. Slovenci so precej konservativni kupci. Po zadnjih podatkih v Sloveniji po spletu nakupuje komaj vsak tretji prebivalec med 16. in 74. letom starosti, s čimer se uvrščamo pod povprečje EU. Kljub temu so v Mimovrste optimistični in pričakujejo nadaljevanje hitre rasti spletne prodaje. Radilović ob tem meni, da je še kar nekaj prostora za razvoj, zlasti pri ponudbi in kakovosti uporabniške izkušnje, ki marsikje zaostaja za spletnimi trendi. Večji preboj pričakuje v treh do petih letih. Tudi Domijan pričakuje krčenje obsega klasične prodaje in rast spletne prodaje, vendar je nekoliko manj optimističen kot predhodnika: »Žal nam za zdaj ni uspelo narediti preboja na področju prodaje bele tehnike, gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike.« Dobavitelji dajejo še vedno prednost in podporo velikim klasičnim trgovcem, čeprav se ti po Domijanovi oceni soočajo z izgubami pri poslovanju in ne morejo prodajati po ugodnih cenah.
