Teorija uglednega ekonomista Johna L. Mikesella pravi, da se državnim loterijam med krizami godi dobro, saj so ljudje ob visoki brezposelnosti in bedi, ki jih obkroža, pripravljeni več tvegati za obljubo bogastva. Slovenski privrženci iger na srečo se na njegovo teorijo več kot očitno požvižgajo.
»Lani so nas zaznamovali predvsem recesija, novi davki in relativno nizki, neprivlačni skladi,« so dejali na Loteriji Slovenije, kjer so lani utrpeli skoraj 25 milijonov evrov visok padec prometa od iger na srečo. Vzrok za to iščejo tudi v dejstvu, da so lanskega marca izplačali večino glavnih dobitkov, zaradi česar so igralci na srečo izgubili veselje do kupovanja srečk. »S tem smo ostali brez vsakršnega prodajnega aduta,« so dejali in dodali, da je poglabljanje krize razgalilo Slovence kot racionalne ljudi – če je denarja manj za osnovne življenjske potrebščine, ga je manj tudi za igre na srečo.
Vplačila daleč od najboljših časov
Dokaz, ki govori v prid tej teoriji, je zgodovina prometa od iger na srečo. Še leta 2008, ko je bila kriza za Slovence oddaljena slutnja, se je ta povečal za skoraj 40 milijonov evrov na več kot 118 milijonov evrov. A že do konca leta 2010 je padel pod 100 milijonov evrov in bil leto pozneje le nekaj milijonov višji (104,8 milijona evrov). Pravi preporod, ki bi lahko zamajal »teorijo« o racionalnih Slovencih, se je zgodil leta 2012, ko je Loterija Slovenije kljub nadaljevanju gospodarske krize ustvarila kar dobrih 128 milijonov evrov prometa z igrami na srečo. Vendar gre verjetno zgolj za anomalijo. Marca 2012 je namreč Loterija Slovenije vpeljala novo igro na srečo – eurojackpot, ki je med Slovenci po priljubljenosti na drugem mestu. Povprečna tedenska vplačila se v zadnjem času gibljejo okoli 400.000 evrov. Zanimivo, če bi to povprečje preslikali na celotno obdobje eurojackpota pri nas, smo Slovenci edini od 14 narodov, ki smo praktično »na ničli«. Za srečke smo zapravili okoli 50 milijonov evrov, hkrati pa pobrali kar dva dobitka v višini 21 in 28,2 milijona evrov.
Če je eurojackpot ena svetlih točk v repertoarju Loterije Slovenije, mora pri drugih igrah na srečo iskati nove rešitve. Nedolgo tega se je odločila za prirejanje lota dvakrat namesto enkrat na teden. Vplačila za sedmico, super loto in lotka predstavljajo sicer kar 70 odstotkov prodaje Loterije Slovenije. In čeprav znaša nagradni sklad za sedmico trenutno 2,36 milijona evrov, približno pol manj od doslej rekordnega dobitka (4,8 milijona evrov), se obseg vplačil niti približno ne more primerjati z rekordnimi časi, ko so se pred poslovalnicami Loterije Slovenije vile dolge kolone iskalcev sreče.
Prav tako spremenjen je format igre 3x3 plus 6, ki poteka od letošnjega leta vsak dan. V Loteriji Slovenije so nad spremembo navdušeni, saj prodajo petkrat več srečk kot lani. Vplačilo ene kombinacije stane 1,5 evra, igralci vplačajo povprečno okoli 5500 evrov na dan, medtem ko znaša glavni dobitek vsakič 100.000 evrov. V primeru, da bi imeli igralci srečo najmanj vsakih 18 dni, bi Loterija Slovenije celo poslovala z izgubo. A do tega dolgoročno ne more priti; rek, da »hiša vedno zmaga«, velja tudi za slovensko loterijo, kjer zatrjujejo, da je rentabilno prirejanje celotnega repertoarja iger na srečo. Dobitna kombinacija za glavni dobitek v igri 3x3 plus 6 je bila sicer letos vplačana šestkrat.
Davek, ki odvrača igralce
K še hitrejšemu oddaljevanju od časov razcveta iger na srečo je izdatno prispevala tudi vlada, ki je lanskega septembra uvedla nov davek na srečke. Odtlej so z 10-odstotno davčno stopnjo obdavčene vse klasične igre na srečo, osnova za obračun davka pa je prodajna cena srečke. »Zakon je do temeljev spremenil dolgoletno strukturo skladov za dobitke, ki so jih bili vajeni kupci,« so opozorili v Loteriji Slovenije. Igre na srečo so namreč z vidika igralcev manj zanimive, saj je dobitkov, ki se sicer v precejšnji meri vračajo v igre in promet, sorazmerno manj.
Podatki davčne uprave (Durs) kažejo, da je bilo lani pobranega 3,1 milijona evrov davka na srečke. To je natanko 4,2 milijona evrov manj, kot je načrtovala vlada. Letos je slika obrnjena. Če je vlada načrtovala, da bo Durs v celotnem letu pobral 10,1 milijona evrov davka na srečke, je Durs že v prvem polletju pobral 8,4 milijona evrov davka. Podoben izplen pričakujejo tudi v drugi polovici leta. Loteriji Slovenije gre torej letos več kot očitno bolje, kot je načrtovala vlada, a še vedno ne tako, kot bi si želeli sami: »Število igralcev se povečuje, vendar so njihovi vložki zdaj nižji, nakupi pa bolj premišljeni.«
