Kraljič je spomnil, da se okoli nas ves čas dogajajo spremembe, na kar morajo biti podjetja pripravljena, sicer lahko veliko zamudijo. Kot tri temeljne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 25 letih, je izpostavil razpad komunizma v Evropi, teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001 ter finančno in gospodarsko krizo, ki ponekod še vedno traja.
Kriza še ni končana
Poleg omenjenih večjih sprememb se ves čas pojavljajo tudi manjše, a prav tako pomembne. Kraljič je omenil pojavljanje novih centrov politične moči, razvoj tehnologije, usihanje nekaterih naravnih virov, demografske spremembe ... »Če hočemo delati dobre strategije, se moramo zavedati, kaj to za nas pomeni,« je dejal.
Prepričan je, da kriza v območju evra še ni končana, zato je opozoril pred prehitrim optimizmom, tudi v luči gospodarske rasti, ki jo znova beleži Slovenija. "«a si ne bomo Slovenci zamišljali, da je naša rast že zasigurana. Stvari na izvoznih trgih se zelo hitro spreminjajo,« je dejal in spomnil tudi na veliko brezposelnost med mladimi.
Predpogoj za uspeh je konkurenčnost
Predpogoj za uspeh v globaliziranem svetu po njegovem mnenju predstavlja konkurenčnost, tako na ravni podjetij kot tudi države. Čeprav je Slovenija po mednarodnih raziskavah na področju konkurenčnosti slabo uvrščena, slovenska podjetja veliko izvažajo, je spomnil.
To pomeni, da imamo veliko zdravih podjetij, ki se kljub vsem okoliščinam uspešno borijo na trgih, se pa Kraljič sprašuje, ali bi bila ta podjetja v drugačnih okoliščinah še bolj uspešna in ali je zagotovljena trajnost našega izvoza. Pomembno nalogo, ki čaka novo vlado Mira Cerarja, vidi v dvigu konkurenčnosti.
Na Stari celini niso dovolj vlagali v raziskave in razvoj
Ob tem je spomnil, da so se posamezne evropske države s krizo spopadle različno. »Nemčija se je zelo hitro pobrala, ker je pravočasno izvedla strukturne reforme, Francija pa se vleče kot jara kača in ne naredi potrebnih sprememb,« je dejal. Tudi skandinavske in baltske države so jo kar dobro prebrodile, na jugu Evrope pa se pojavljajo večje težave.
Stara celina po njegovem mnenju ni dovolj konkurenčna zato, ker ni dovolj vlagala v raziskave in razvoj, velike in male države so prekoračile maastrichtske kriterije glede javnega dolga, izbruhnila je kriza v območju evra, med državami se pojavljajo različna mnenja o pomembnosti varčevanja in trošenja, pretok delovne sile pa doslej ni bil zadosten.
»Slovenci nismo premajhni, ampak smo preozki v razmišljanju.«
»Pred 50 leti je bilo iz komunistične Jugoslavije lažje priti v Nemčijo kot pred enim letom iz demokratične Slovenije. To je egoistično obnašanje držav,« je dejal Kraljič.
Kot pravi, za uspeh države sicer ni nujna njena velikost, saj je veliko malih držav, ki so zelo uspešne, npr. Švica, Avstrija in Nizozemska. Potrebujemo koncept razvoja in stabilno izvajanje tega koncepta. Tega v Sloveniji ni, je dejal in opozoril: »Slovenci nismo premajhni, ampak smo preozki v razmišljanju.«
Kraljič upa, da bo Slovenija res izšla iz krize in da bo tudi prihodnje leto beležila rast. Razmere okoli nas so še vedno negotove, pri čemer je poleg težav v evrskem območju izpostavil tudi rusko-ukrajinsko krizo. Gospodarske sankcije bodo po njegovem mnenju škodile tako Rusiji kot tudi EU.
Ruski trg je med hitro rastočimi eden redkih, na katerem je Slovenija dobro zastopana. »EU Rusijo trenutno potiska stran od Evrope. In kam bo šla Rusija? H Kitajski. Si tega želimo?« se je vprašal priznani strokovnjak.
