Tudi ključni možje na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so očitno spoznali, da je lahko Cimos zlata jama za razne svetovalce.
Potem ko je DUTB v Cimos poslala nemško svetovalno hišo Admetam, ki naj bi sanirala koprsko družbo, je zdaj pred njenimi vrati še ena svetovalna hiša – londonski KPMG. Tudi njega je v Cimos poslala DUTB, po zatrjevanju naših virov pa naj bi KPMG sprva zahteval plačilo v višini vrtoglavih 2,5 milijona evrov. Ker KPMG hkrati revidira Cimosovo poslovanje, se zastavlja vprašanje, ali ni morda v konfliktu interesov. Medtem ko naj bi svetoval Cimosu, bi kasneje za plačilo še pregledoval njegovo poslovanje.
Prisilni upravitelj Cimosa Marko Zaman nas je po odgovore, ali je DUTB napotila KPMG v Koper in koliko bi moral Cimos plačati za storitve, napotil kar na družbo. Tam na naša vprašanja niso odgovorili, prav tako smo do zaključka redakcije odgovor o visokih svetovalnih stroških in načinu izbire svetovalcev čakali od DUTB. Za takšne in drugačne svetovalne storitve so v Cimosu v zadnjih nekaj letih porabili okoli dva milijona evrov. Če bi plačali vse izstavljene račune, bi bili zneski še bistveno višji.
Najprej je Cimosu svetovala nizozemska investicijska banka Ing. To je že leta 2011 angažiral takratni predsednik uprave Franc Krašovec. Čeprav pod njeno taktirko leta 2012 ni prišlo niti do prodaje hčerinskega podjetja Litostroj Power niti do dogovora z bankami, je Ing Cimosu izstavil račun v višini milijon evrov. Tega računa družba ni plačala. Na zahtevo bank upnic je Cimos lani angažiral ameriško družbo Alvarez & Marsal. Za ta svetovalni posel je bil objavljen javni razpis, Alvarez & Marsal pa je premagal PWC, Deloitte, KPMG in Houlihan Lokey. Za desetmesečno delo so Američani prejeli 1,6 milijona evrov fiksnega plačila oziroma 160.000 evrov mesečno. Kot smo razkrili v Dnevniku, je bila dogovorjena še premija za uspešnost, ki je predstavljala 2,5 odstotka vsote terjatev, ki naj bi jih banke pretvorile v osnovni kapital družbe. Če bi banke v osnovni kapital konvertirale 112 milijonov evrov, kar je bil najnižji določeni znesek, bi Alvarez prejel 2,8 milijona. V primerjavi s tokratnimi svetovalci so Alvarez potrdili tudi Cimosovi nadzorniki. Po naših informacijah naj bi se zdaj na mnenje nadzornikov, ki jim predseduje Vojko Antončič, na DUTB požvižgali.
Po začetku prisilne poravnave Cimosa sta v istem insolvenčnem postopku zaključili še dve hčerinski podjetji: mariborski Cimos Tam in Livarna Vuzenica. Slednja je po zadnjih javno objavljenih bilancah leta 2012 dosegla dobrih 22 milijonov evrov prihodkov, 1,3 milijona evrov izgube, zaposlovala pa je približno 300 delavcev. Spomnimo, da je nedavno vrhovno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča, po kateri so letos zaposleni Livarne Vuzenica iz naslova premalo izplačanih plač od leta 1990 do leta 1993 v povprečju prejeli od 3000 do 4000 evrov odškodnine. Prejeta nakazila bodo morali zdaj vrniti. V minulem letu je Cimos pri Livarni Vuzenica nabavil za skoraj 16 milijonov evrov blaga.
Bilanc za lansko leto ni oddal niti Cimos TAM, ki zaposluje približno 600 delavcev. Leta 2012 pa je ta mariborska družba dosegla skoraj 72 milijonov evrov prihodkov, pri čemer je čista izguba znašala sedem milijonov evrov. Iz Cimosovega letnega poročila in predloga za začetek prisilne poravnave je razvidno, da je imel konec lanskega leta Cimos TAM 18 milijonov evrov negativnega kapitala. Lani je Cimos TAM matični družbi dobavil za dobrih 67 milijonov evrov blaga.
Kako nameravajo izpeljati prisilno poravnavo v matični družbi, še ni natančno znano. Pred dnevi se je Cimosovo vodstvo sestalo s kupci družbe, bankami upnicami in DUTB. Na sestanku je bilo med drugim izpostavljeno, da bodo dobaviteljem posredovali predlog plačila dolga zunaj samega postopka prisilne poravnave. Če ga bodo potrdili vsi deležniki, bo predstavljal ugodnejšo možnost poplačila za dobavitelje kot prisilna poravnava.
