Milijoni v gotovini
Komisija je 17. aprila na svojih spletnih straneh objavila obdobno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem nekdanje podžupanje Maribora Astrid Bah, župana Komende Tomaža Drolca in direktorja Komunalnega podjetja Velenje Rotnika.
V njem komisija navaja, da ni mogla ugotoviti natančnega obsega Rotnikovega gotovinskega premoženja, iz dostopnih podatkov pa izhaja, da je v nadzorovanem obdobju razpolagal z gotovino v vrednosti med 980.000 in 3,3 milijona evrov, "pri čemer je znan izvor enega milijona evrov (prodaja vrednostnih papirjev), ni pa znan oziroma verodostojno pojasnjen niti obstoj niti izvor ostale gotovine". Komisija je pristojnemu državnemu tožilstvu predlagala uvedbo finančne preiskave zavezančevega premoženja.
Komisija je s svojimi ugotovitvami seznanila tako nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje kot občine ustanoviteljice podjetja Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kot navajajo v KPK, niti občine kot lastnice niti nadzorni svet ugotovitev komisije niso obravnavali z vidika primernosti Rotnika za direktorja javnega podjetja oziroma z vidika, ali je Rotnik zaradi svojih ravnanj, izpostavljenih v ugotovitvah, še zaupanja vredna oseba za funkcijo, ki vključuje tudi upravljanje z javnimi sredstvi oziroma z javnim premoženjem.
"Namesto pričakovanega ukrepanja v skladu z integriteto, ki se na njihovih položajih pričakuje, so župani občin ustanoviteljic in predsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje na komisijo naslovili dopise, ki jih prilagamo. Iz njih je razvidno, da ustanovitelji in nadzorniki odgovornost prelagajo drug na drugega, še več, komisijo tudi pozivajo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi izvede svoje aktivnosti, pri čemer so bili vsi z zaključkom postopka in ugotovitvami predhodno nedvomno seznanjeni," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v KPK.
Oseba s takšnimi bremeni ne sme biti udeležena pri upravljanju javnega premoženja
Komisija vnovič poudarja, da oseba s takšnimi bremeni, kot so v obdobnem poročilu popisana v ugotovitvah nadzora Rotnika, ne more in ne sme biti udeležena pri upravljanju javnega premoženja. Od pristojnih pričakuje ukrepanje v skladu z integriteto, kakršna se od njih na njihovih funkcijah tudi pričakuje.
V dopisu, ki ga je medijem danes posredovala KPK, so župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar komisiji odgovorili, da je bil Rotnik na mesto direktorja Komunalnega podjetja Velenje imenovan na podlagi javnega razpisa, v katerem je izpolnjeval vse zahtevane pogoje, med drugim tudi to, da ni v kazenskem postopku.
"Z vodenjem direktorja dr. Uroša Rotnika in rezultati Komunalnega podjetja Velenje smo zadovoljni, saj je podjetje leto 2013 zaključilo z dobičkom 58.588 evrov," so dodali. Poudarili so, da nobena od občin ustanoviteljic nima pristojnosti, da bi preverjala oziroma nadzorovala premoženjsko stanje direktorja javnega podjetja, "zato to prepuščamo institucijam, ki so za to pristojne".
ZaAB za parlamentarno preiskavo o odgovornosti za Teš 6
Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer je danes predsedniku vlade Miru Cerarju podal poslansko pobudo za podporo odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Teš 6. Kot ocenjuje Möderndorfer, je finančno oškodovanje države tolikšno, da je potrebna posebna obravnava tega vprašanja tudi v DZ, so sporočili iz poslanske skupine ZaAB.
V pobudi je Möderndorfer Cerarja pozval, da v imenu pravne države in zaščite interesa državljanov Slovenije, ukrepa. Po besedah prvega poslanca ZaAB se je že minula vlada zavezala, da bo v primeru Termoelektrarne Šoštanj (Teš) pripravila zakon o reviziji, ki bo vključeval identifikacijo vseh odgovornih oseb, ne samo tistih v organih upravljanja in nadzora, ter bo poleg kazenske ugotavljal tudi politično odgovornost.
"Predčasne volitve so to namero preprečile, zato verjamem, da bivši koalicijski partnerji pri pripravi takega zakona ne bodo nasprotovali. Kot predsednik največje parlamentarne in vladajoče stranke se pa lahko tudi odločite za poziv svoji poslanski skupini k odreditvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo projekt Teš 6 celovito preiskala in končno odgovorila na mnoga vprašanja, ki so se skozi leta odpirala," je dejal Möderndorfer.
Teš 6 že od samega začetka sproža vrsto polemičnih vprašanj
Po njegovih navedbah projekt Teš 6 že od samega začetka sproža vrsto polemičnih vprašanj, ki se ob okoljevarstvenih pomislekih nanašajo zlasti na ekonomiko investicije. Vrednost projekta, ki je bil v pričetku ocenjen na 600 milijonov evrov, je v nekaj letih narasla na 1,424 milijarde evrov.
Slovenska policija preiskuje odtujitev 284 milijonov evrov v projektu Teš 6, na številne nepravilnosti pa že dolgo opozarja tudi stroka in del politike, pravi Möderndorfer.
Ob tem se sprašuje, zakaj se je cena tako spreminjala in nobeden od organov, ki se trenutno ukvarjajo s Teš 6, zaradi zakonskih omejitev ne more celovito obdelati problematike in odgovoriti na ključna vprašanja: zakaj se je to zgodilo, kdo je kaj storil in kaj moramo storiti, da se to ne bo ponovilo.