Od nekdanje vodstvene posadke Cimosa z dolgoletnim predsednikom uprave Francem Krašovcem na čelu Kovinoplastika Lož terja dobre štiri milijone evrov. Ta je pred meseci sprožila izvršilni postopek zaradi posla, ki izhaja iz navzkrižnega »parkiranja« delnic obeh družb. Medtem ko je Cimos za Kovinoplastiko Lož hranil 16 odstotkov njenih delnic, je Kovinoplastika še vedno lastnica 13 odstotkov Cimosovih delnic.
Skupaj z izvršilnim predlogom je Kovinoplastika Lož pod vodstvom Petra Nelca na sodišče vložila tudi predloge predznamb za vpis hipotek na nepremičninah Krašovca in nekdanjih izvršnih direktorjev Zorka Kende, Daria Šika, Vladimirja Bukviča in Miroslava Škapina. Sodišče je predlogom spomladi ugodilo, vendar pa so bile predznambe hipotek uspešne le pri dveh menedžerjih. Drugi trije so pred tem na svoje družinske člane bodisi prenesli lastninske pravice bodisi vknjižili brezplačno dosmrtno služnost užitka.
Navzkrižno »parkiranje« delnic
Zgodba se začenja leta 2002, ko je Krašovec z ožjo menedžersko ekipo Cimosa začel snovati menedžerski odkup družbe. Takrat je Kovinoplastika Lož od pred časom propadle Poteze kupila 13 odstotkov delnic Cimosa, za katere je odštela štiri milijone evrov. Kot se je izkazalo kasneje, je šlo za skrbno načrtovan manever, saj je v ozadju nakupa stal Cimos. Po pridobitvi delnic je Kovinoplastika s Cimosom sklenila opcijsko pogodbo, po kateri bi te delnice do leta 2004 Cimos lahko odkupil po enaki ceni, kot je za delnice odštela Kovinoplastika Lož. V istem času pa je Cimos pridobil dobrih 16 odstotkov delnic Kovinoplastike Lož, za katere je bila prav tako sklenjena prodajna opcija. Ta je vodstvu Kovinoplastike Lož omogočala, da je skupaj z družbo pooblaščenko več let zapored, ne da bi objavilo prevzemno ponudbo, obvladovalo vse lastniške vzvode.
Veljavnost opcijskih pogodb so podaljšali, leta 2007 pa je Cimos pravice do svojih delnic, ki jih je zanj hranila Kovinoplastika Lož, prenesel na Krašovčevo ekipo. Leto kasneje naj bi bila upravičenja iz opcijske pogodbe ponovno prenesena na Cimos. Ko je leta 2010 Kovinoplastika svoje delnice odkupila od Cimosa, je koprska družba Cimosove delnice še vedno pustila pri Kovinoplastiki Lož. V zameno pa je Cimos Kovinoplastiki nakazal štiri milijone evrov. Po naših informacijah so v Cimosu nakazilo uradno utemeljili s tem, da gre za varščino za nakup lastnih delnic. Verjetno bi se prikriti posel izpeljal brez zapletov, če se Cimos ne bi znašel v likvidnostnih težavah in če bi se Krašovec obdržal na čelu družbe.
Nezakonito stanje lastnih delnic in nična pogodba
Klopčič se je začel odvijati, ko so nadzor nad poslovanjem družbe prevzeli novi nadzorniki in ko je vodenje družbe namesto Krašovca na začetku lanskega leta prevzel Jerko Bartolič. Kljub temu da je bila leta 2010 sklenjena posojilna pogodba veljavna do leta 2017, so jo po naših informacijah v Cimosu zaradi ugotovljene ničnosti razdrli in od Kovinoplastike Lož zahtevali, da vrne štiri milijone evrov. Povod za to je bilo nezakonito stanje, saj imela družba namesto 10 odstotkov kar 13 odstotkov lastnih delnic. Če k temu deležu prištejemo še 13-odstotni paket delnic, ki jih je zanj hranila Kovinoplastika Lož, bi delež nezakonitih lastnih delnic krepko presegal dovoljeno mejo, to pa je 10 odstotkov.
Že lani sta uprava in nadzorni svet Cimosa začela razmišljati, da bi s Kovinoplastiko Lož sklenila poravnavo. K temu so jih spodbudile predvsem finančne težave Kovinoplastike Lož. Če bi posojilo v višini štirih milijonov evrov takoj odpoklicali, se Kovinoplastika, ki se prav tako spopada s finančnimi težavami, ne bi mogla izogniti stečaju. Dejstvo pa je tudi, da je Kovinoplastika Lož svoj del posla izpolnila s tem, ko je od Cimosa leta 2010 odkupila svoje delnice. Zakaj menedžerji Cimosa takrat niso odkupili delnic Cimosa, ni znano. Če bi Krašovčeva ekipa izpolnila svoj del dogovora, bi to pomenilo, da Kovinoplastika ne bi imela nad glavo štirimilijonskega posojila, v lasti pa ničvrednih delnic Cimosa.
V Cimosu so pojasnili, da so od Kovinoplastike zahtevali vrnitev posojila, ki je prav tako predmet poravnave. Po neuradnih informacijah naj bi Kovinoplastika Lož Cimosu vrnila dober milijon evrov, posojilo pa naj bi se odpisalo. Nekdanji izvršni direktor Cimosa Dario Šik je dejal, da Kovinoplastika Lož nima podlage za izvršbo, ker do bivših menedžerjev nima nobene terjatve. »Kovinoplastika je izkoristila pravno praznino in izvršilni postopek sprožila na podlagi svojega izpiska odprtih postavk. S tem so izrabili institut, ki ga je ustavno sodišče pred kratkim razglasilo za neustavnega,« je dodal Šik. Zorko Kenda se sprašuje, zakaj jih Kovinoplastika Lož terja, »saj z družbo nimajo nikakršnega dolžniško-upniškega razmerja. Opcijska pravica o odkupu delnic Cimosa, ki je bila leta 2007 prenesena na menedžerje, je leto kasneje ponovno prešla na Cimos.« Tudi Miroslav Škapin je prepričan, da Kovinoplastika ni imela nikakršne podlage za tožbo, medtem ko nam z Bukvičem in Krašovcem ni uspelo stopiti v stik.
