Nadzorni svet Darsa bo na jutrišnji seji ponovno razpravljal tudi o poslu, ki bi lahko zaradi suma serijskega kršenja zakonodaje o javnem naročanju odnesel predsednika uprave Matjaža Kneza. Gre za sporno obnovo Darsove zgradbe v Celju, v kateri je tudi uradni sedež državne družbe za avtoceste. V ozadju zgodbe o oživitvi zgradbe, ki je do zdaj bolj ali manj samevala, je očitno tiha reorganizacija Darsa. Pomemben del prenovljenih pisarn naj bi namreč zasedli kadri, ki so na Dars po političnih in prijateljskih zvezah prišli v Knezovem času.
Nadzorniki Darsa, ki jih vodi Robert Ličen, so že na zadnji seji sprejeli sklep o zunanji reviziji projekta. Ta se po naših informacijah še ni začela. A dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika, razkriva, da je Dars, družba v izključni državni lasti, ki vodi avtocestne investicije, projekt izpeljala mimo pravil javnega naročanja. Projekt, sprva ocenjen na slabih 400.000 evrov, se je tako že podražil, njegova končna cena pa zaradi številnih potencialnih skritih stroškov še vedno ostaja neznanka.
Nove pisarne za kadre Knezove uprave
Revizija bo morda odgovorila tudi na vprašanje, zakaj se je Dars lotil tako temeljite prenove zgradbe, ki je v resnici sploh ne potrebuje. V prenovljene pisarne v središču Celja naj bi se naselila večina kadrov, ki jih je v Dars v času druge vlade Janeza Janše pripeljala uprava Matjaža Kneza, člana SLS, in povečini prihajajo iz Štajerske. Nove prostore naj bi tako dobili delavski direktor Marjan Sisinger, ki velja za podpornika uprave, direktor projektov Janez Kušnik, vodja projekta odseka Draženci–Gruškovje Bogdan Vrezner, nekdanji vodja komerciale na CM Celje, od koder je v Dars prišel tudi član uprave Franc Skok, vodja kontrolinga Metka Petek, ki je v času Janševe vlade vodila Triglav Naložbe...
Začetek zgodbe sega v marec. Takrat je Dars objavil javno naročilo za obnovo četrtega nadstropja zgradbe v Celju. Potencialni izvajalci del so morali ponudbe oddati do 18. aprila. Toda v Darsu so izvajalca del izbirali, še preden so projekt sploh dokončno pripravili. Iz dokumentacije je razvidno, da je projektant – podjetje Elea IC – tako imenovano mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelal šele maja, torej že mesec dni po tistem, ko je Dars že odprl ponudbe, prispele na razpis. Še pozneje, 27. junija, je Dars na upravno enoto v Celju oddal vlogo za gradbeno dovoljenje. Prav na ta dan je podpisal tudi pogodbo z izbranim izvajalcem del, družbo Makro 5.
Tu se zgodba šele začne dobro zapletati. Že ko je Dars podpisal pogodbo z Makro 5, namreč ni bilo jasno, katera dela bo podjetje izvedlo. Dars je v prej omenjenem javnem naročilu navedel, da gre za obnovo zgolj enega od nadstropij. Pri tem naj bi izvajalec del zamenjal tudi okna na zgradbi in vhodna vrata. Tudi s pogodbo, vredno dobrih 400.000 evrov (skupaj z DDV), je družbi Makro 5 zaupal izvedbo teh del.
Figa v žepu in podražitve projekta
Toda očitno so v Darsu že takrat držali figo v žepu. Že v vlogi za gradbeno dovoljenje so namreč predvideli nekatera dodatna dela, ki jih v prvotnem razpisu ni bilo. Tako je Dars dobil dovoljenje tudi za »celovito prenovo konstrukcije stavbe s ciljem zagotavljanja ustrezne potresne varnosti objekta«, »ojačitve temeljev in zidov z izvedbo novih betonskih sten«, novo dvigalo in popolno prenovo fasade na celotni zgradbi. Za nekatera od teh del v Darsu niso objavili novega javnega naročila. Ravno nasprotno, septembra so z Makro 5 podpisali prvi aneks, vreden okoli 110.000 evrov, s katerim so podjetju prižgali zeleno luč za izdelavo fasade in odstranjevanje azbestnih plošč. Mimogrede, Dars je predlog aneksa od Makro 5 prejel na isti dan, ko je dobil gradbeno dovoljenje za obnovo zgradbe. Iz tega je mogoče sklepati, da so v Darsu že kmalu po objavi javnega naročila vedeli, kateri dodatni stroški jih še čakajo, in da je Makro 5 z aneksom zgolj taktično čakal.
Zakaj, morda razkrivajo naši dokumenti. Že konec maja so se namreč v Darsu odločili v Celje v celoti preseliti organizacijsko enoto investicij in jo tako ločiti od drugih področij. Spomniti velja, da je Dars svojo izpostavo v Ljubljani ob uradni selitvi v Celje pred leti v največji meri ohranil prav zaradi svoje investicijske dejavnosti. To je družba takrat utemeljila z vezanostjo na državne institucije, ki se nahajajo v Ljubljani.
Darsovih težav z obnovo zgradbe še zdaleč ni konec. Projekt, ki je že zdaj dražji od pol milijona evrov, bo po naših informacijah potreboval dodatna vlaganja. Dodatne stroške naj bi povzročila rušitvena dela. Izvajalec del naj bi namreč material odlagal na sosednje dvorišče, zaradi česar naj bi se po trditvah sosednjih lastnikov nepremičnin zamašili tudi kanalizacijski odtoki. Eden od sosedov je zaradi tega na upravno enoto vložil zahtevo za obnovitev gradbenega dovoljenja. »Inženir in izvajalec še usklajujeta končno situacijo. Vsekakor končna vrednost ne bo presegala pogodbene vrednosti,« so na vprašanje, koliko bo stal projekt obnove zgradbe, včeraj odgovorili v Darsu.
