Bioplinska skupina Keter Group, ki so jo Tom Begovič, Denis Bolčina in Marjan Kolar zgradili s pomočjo posojil Nove KBM in Nove Ljubljanske banke, je na robu propada. Manj kot leto dni po tistem, ko so si bioplinski imperij razdelili na dva dela, se večina njihovih podjetij sooča z izvršbami in tožbami upnikov ter blokadami računov, Begovič pa je na zahtevo NLB končal celo v postopku osebnega stečaja.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je Kolar prek svoje madžarske družbe Agro-Kolar konec lanskega in v začetku letošnjega leta prevzel bioplinske posle v Sloveniji, Begovič in Bončina pa posle na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji ter družbo Keter Invest, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli. A sedaj je očitno tudi ta del skupine Keter končal v lasti Kolarja. Madžarska družba Mura-Ecotech pod vodstvom Kolarja je namreč z 1,7 milijona evrov dokapitalizirala Keter Invest in postala njena 84-odstotna lastnica. Po spremembi lastništva sta bila Begovič in Bolčina razrešena iz vodstev vseh podjetij iz bioplinske skupine, v lasti pa imata le še slabe tri odstotke Keter Investa.
Reševanje bioplinarn s prisilnimi poravnavami
Podjetja iz skupine Keter po dostopnih podatkih Skupini Nova KBM in NLB še vedno dolgujejo okoli 40 milijonov evrov. Kakšen je dejanski finančni položaj skupine, ni mogoče preveriti, saj Keter Invest, ki ga je še konec leta 2012 bremenilo za več kot deset milijonov evrov dolgov, svojih bilanc za lansko leto v zakonskem roku ni objavil. Toda dejanska izpostavljenost obeh državnih bank do Skupine Keter je še nekaj deset milijonov evrov večja. V preteklosti sta namreč znatneje financirali tudi številne podjetnike, ki jim je Keter Group zgradila bioplinarne. Ker ti svojih dolgov ne morejo poravnavati, svoje naložbe v zadnjih mesecih rešujejo z vlaganjem predlogov za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Kot kažejo naše analize, pa se vsi postopki dejansko vodijo po istem kopitu. Najprej upravljanje bioplinarn prevzame uradno nepovezana oseba, ki plačuje minimalno najemnino z obljubo, da se bo ta po pravnomočno potrjenem postopku poenostavljene prisilne poravnave opazneje zvišala. Pri tem se napovedana najemnina v načrtih finančnega prestrukturiranja skoraj popolnoma ujema tudi z višino obrokov iz prisilne poravnave. S tem se na eni strani dolžniki rešijo dela terjatev in začasno ustavijo izvršbe upnikov, po končanem postopku pa utegnejo bioplinarne dobiti nazaj v svoje upravljanje, a z bistveno manj dolgovi.
Med najemniki bratranci, poslovni partnerji in svetovalci
Eno od ključnih vlog pri teh manevrih pa ima po naših analizah finančni svetovalec Roman Hübl. Ta namreč zastopa družbe Mutui, Solvus in Probatio, ki v prisilnih poravnavah prijavljajo svoje terjatve, do lani pa je bil tudi direktor družbe Pulverem, najemnice bioplinarne v Sobetincih. Ta je uradno še vedno v lasti Mirana Vargazona oziroma njegove družbe Bioplin Vargazon, ki Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) dolguje skoraj deset milijonov evrov. A o postopku prisilne poravnave DUTB ni mogla glasovati, saj so bile vse njene terjatve zavarovane. Prisilno poravnavo so tako potrdili upniki s skupno le nekaj več kot 200.000 evri navadnih terjatev, ključna pa je bila vloga madžarske družbe Golicza Termelo, ki je vodila upravni odbor upnikov Bioplin Vargazon, zastopal pa jo je odvetnik Gorazd Balažic. Približno 600.000 evrov dolgov se je na ta način rešil tudi Marjan Kolar, ki naj bi svojo bioplinarno v Turnišču v najem oddal družbi Plinprom v lasti njegovega bratranca Sandija Kolarja. Še pred tem pa je lastništvo družbe Bioplin Skupina (lastnica bioplinarne) prepisal na eno od svojih sorodnic.
Podoben manever kot Vargazonu in Kolarju je uspel tudi Branku Gjerkešu, ki je s pomočjo skupine Keter zgradil tri bioplinarne. Te naj bi Gjerkeš že oddal v najem novoustanovljeni murskosoboški družbi Petios. Slednja je v lasti Boštjana Rituperja, ki je z Gjerkešem tudi solastnik koprske družbe Napredne tehnologije. Predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je že v začetku leta vložil tudi Domen Jurša, vendar je DUTB začetek postopka sredi leta uspelo preprečiti. Toda pred dnevi je Jurša na sodišče vložil nov predlog, pri čemer po novem pričakuje, da bodo upniki pristali na kar 98-odstotni odpis terjatev. Komu je Jurša svojo bioplinarno oddal v najem, ni natančno znano. Med upniki z nezavarovanimi terjatvami pa sta s skupno milijonom evrov terjatev največji družbi Solvus in Mutui, ki lahko tudi brez sodelovanja s preostalimi upniki potrdita postopek. A to bržkone ne bo potrebno, saj je med upniki mogoče najti tudi nekatera podjetja iz Skupine Keter, ki so tudi nekaterim svojim preostalim strankam pomagale zagotoviti zadostno podporo za potrditev postopka prisilne poravnave.