Vladi Mira Cerarja je uspelo, kar se je še nedavno zdelo povsem nemogoče. V nasprotovanju dodatnim obremenitvam gospodarstva je združila delavce in njihove direktorje, predstavnike zaposlenih in predstavnike gospodarstva, ki so na včerajšnjem protestu pred vladno palačo skupaj držali transparent z napisom »Če bo šlo gospodarstvu dobro, bo šlo dobro vsem!«.
Vsako glasno izrečeno zahtevo predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča so pospremili žvižgi piščalk in glasni zvoki ragelj. S pripomočki, značilnimi za delavske proteste, so včeraj delavci poskrbeli, da so bili slišani njihovi direktorji.
Direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič, eden od nosilcev transparenta, je priznal, da še nikoli ni protestiral s svojimi zaposlenimi. »Menim, da smo pri tem edinstveni v Evropi. Avstrijski kolegi pravijo, da v primeru, ko gredo na ceste delavci, sindikati in delodajalci z direktorji, pade vlada,« je dodal.
Država jim jemlje, kar bi dali zaposlenim
Včerajšnji protest v organizaciji GZS ter sindikatov Pergam in SKEI, ki se ga je po ocenah predsednika Pergama Janeza Posedija udeležilo okoli 300 ljudi, je spodbudila odločitev vlade, da z ukinitvijo oprostitve dajatev iz naslova izpustov CO2, kar bi obremenilo predvsem energetsko intenzivna podjetja, dobi dodatnih 30 milijonov evrov. Ponedeljkova odločitev vlade, da pričakovanja zniža na 6,5 milijona evrov, »manjkajočih« 20 milijonov evrov pa prenese na vse uporabnike energentov, tudi gospodinjstva (z zvišanjem cene obremenitve okolja z emisijo CO2), gospodarstva ni pomirila.
»V Steklarni Hrastnik so zaposleni, da bi tovarno postavili na zdrave temelje, pristali na odrekanja. Obljubljeno jim je bilo, da bodo v boljših časih imeli kaj od tega. Ravno smo se začeli pogovarjati o povišanju plač, o dodatkih. Zdaj bi nam prek davkov pobrali del, ki je bil za to namenjen,« je na včerajšnjih protestih dejal generalni direktor steklarne Andrej Božič. Kot je pojasnil, bi prvotni načrti vlade družbi odnesli več kot četrtino načrtovanega dobička oziroma na letni ravni 1,1 milijona evrov. »Tega izčrpavanja si ne moremo več dovoliti, ker je pred nami še cel kup razvojnih izzivov, v katere moramo investirati, da bomo napredovali in obstali na trgu, hkrati pa je treba ta uspeh deliti tudi z zaposlenimi,« je povedal Božič in dodal, da vlada zdaj govori o zmanjšanju, a pojutrišnjem bo zagotovo našla kaj drugega. »V tej državi se pogovarjamo samo o tem, kako bomo delili in kaj komu pripada, ne pa, kako bomo najprej nekaj ustvarili,« je sklenil Božič.
»Ali ni žalostno, da moramo na cesto, da bi bili uslišani. Vendar očitno v naši državi ne gre drugače,« je dejal Jagodič. Opozoril je, da se izpostavlja predvsem dajatev na izpust CO2, kar pa je le del zgodbe. Še večjo bremenitev bo za Papirnico Vevče namreč predstavljala uvedba dajatev za obnovljive vire energije in za učinkovito rabo energije s 1. januarjem 2015. Zaradi izpustov CO2 bo papirnica plačala 120.000 evrov (če se vlada ne bi odločila za znižanje, bi ta strošek znašal 600.000 evrov), zaradi uvedbe preostalih dveh dajatev pa se ji bodo stroški povečali skupno še za dodatnih 250.000 evrov. »Če želimo rast še naprej, ne bi smeli obremenjevati tistih, ki rast ustvarjajo, ampak iz te rasti črpati,« je dejal Jagodič. Tudi sam je pred obljubami vlade, da obremenitev gospodarstva zmanjša s prvotno načrtovanih 30 milijonov na 6,5 milijona, previden. »Nič ne verjamem. Kaj bo, bomo videli šele takrat, ko bo prišel prvi račun,« je dejal.
Mramor: Če ne bi naredili nič, bi plačali 120 milijonov evrov
Opozoriti velja, da pri CO2-dajatvi dejansko ne gre za novo dajatev, ampak za ukinitev sheme državne pomoči, po kateri so bila energetsko intenzivna podjetja doslej v skladu z evropsko direktivo in uredbo oproščena plačila te dajatve. Veljavnost sheme s 1. januarjem prihodnje leto poteče, kar pomeni, da bi morala država tudi energetsko intenzivnim podjetjem začeti obračunavati dajatev. Če bi jo morala plačati vsa podjetja, ki so zdaj plačila oproščena, bi strošek na ravni celotnega gospodarstva znašal več kot sto milijonov evrov.
Ravno na to je včeraj opozoril tudi minister za finance Dušan Mramor, ki je pričakoval, da bo protest po tistem, ko je vlada obremenitev energetsko intenzivnih podjetij znižala s 30 na 6,5 milijona evrov, preklican. »Če ne bi naredili nič, bi morala podjetja prihodnje leto plačati okoli 120 milijonov evrov,« je opozoril in dodal, da si vlada želi predvsem mir in doseči ravnovesje. Takse za CO2 bo zato na današnji seji vlade preoblikovala in, kot navedeno, manjši del obremenitev naložila energetsko intenzivnim podjetjem, večji del pa širši populaciji oziroma vsem uporabnikom energentov. A gospodarstvo je prepričano, da bi lahko država, če bi imela voljo, pravočasno pripravila shemo državne pomoči za uveljavitev z začetkom prihodnjega leta in energetsko intenzivna podjetja tako še naprej obranila pred plačevanjem omenjene okoljske takse.
V GZS so zagotovili, da države oziroma njenih podjetij k plačevanju takse ne zavezuje nobena evropska direktiva ali kak podoben dokument, a predsednik vlade Miro Cerar trdi drugače. Po njegovih besedah je dodatna okoljska obremenitev prav posledica zahtev Evropske unije za leto 2015, in če bi vlada evropskim pravilom pustila prosto pot, bi bila obremenitev znatno višja, kot bo dejansko.
»Energijo nam dražijo, kot da jo uporabljamo za luksuz,« je bil oster Posedi in opozoril, da so podjetja, ki jim dajejo delo, vlagala v posodobitve obratov, v zmanjšanje toplogrednih plinov, učinkovito rabo energije, država pa jim je sproti povečevala trošarine, uvajala takse in druge dajatve, »ki se jih lahko spomni samo tisti, ki ne ve, kaj pomeni delati v štirih izmenah, kaj pomeni delo ob nedeljah in praznikih«. »Ne delamo 24 ur na dan 365 dni v letu zato, ker nam je lepo, ampak ker to zahteva učinkovita raba energije. Ugašanje in prižiganje, ustavljanje in zaganjanje naših kotlov in strojev je drago ravno zaradi visoke rabe energije, zato si prizadevamo, da drago energijo kar najbolje izkoristimo,« je bil oster Posedi.