Zaradi suma dumpinških cen pri uvozu jekla je evropska komisija proti Kitajski in Tajvanu sprožila postopek trgovinske zaščite. Tokratno pritožbo je v imenu večjega dela proizvajalcev iz EU vložilo evropsko jeklarsko združenje Eurofer. To je prepričano, da so kitajska podjetja na trg EU uvažala izdelke nerjavečega jekla po nižjih cenah od stroškov proizvodnje.

V zadnjih nekaj letih je evropska komisija preučila že nekaj primerov, povezanih z izdelki iz jekla, Kitajski in nekaterim drugim azijskim državam pa naložila plačilo antidumpinških dajatev. Od 36 primerov trgovinske zaščite z vseh področij, kolikor jih trenutno obravnavajo na evropski komisiji, se jih 20 nanaša na uvoz blaga s Kitajske, so nam pojasnili na evropski komisiji.

Če se v preiskavi suma dumpinga ugotovi, da so proizvodi, ki so prišli na trg EU, škodili evropski industriji, lahko EU uvede dajatve, in sicer v takšni meri, da se prepreči nelojalna konkurenca proizvajalcev, so pojasnili na evropski komisiji. Da bi se izničili učinki dumpinških cen, bi morala po oceni Euroferja v zadnjem sproženem postopku EU kitajskim in tajvanskim podjetjem naložiti plačilo 20-odstotnih antidumpinških carin. Približno tolikšne dajatve je v primerih preiskav dumpinga jeklarskih izdelkov Kitajski in več drugim azijskim državam evropska komisija že naložila v preteklosti.

Razlika med evropskimi in kitajskimi proizvajalci jekla je precejšnja. V zadnjih treh letih so se evropski proizvajalci izdelkov iz nerjavečega jekla pomembno prestrukturirali, tako da so znižali presežne zmogljivosti in izboljšali učinkovitost, da bi ohranili konkurenčno prednost na globalnem trgu. Toda v istem obdobju je Kitajska zgradila ogromne zmogljivosti, ki niso ekonomsko upravičene, zvišanja proizvodnje pa po opozorilih Euroferja domači kitajski trg ne more absorbirati.

Močno presežne proizvodne zmogljivosti v Aziji so vzrok za stalne presežke ponudbe jekla na svetovnem trgu, so opozorili tudi v družbi SIJ - Slovenska industrija jekla (Sij). Zato se boj za tržne deleže zaostruje, hkrati pa se pojavljajo močni pritiski na zniževanje prodajnih cen jekla. To je predvsem značilno za masovne vrste jekla, vedno bolj pa se pritiski čutijo tudi na bolj specialnih vrstah jekla, so dodali v Siju. Predsednik uprave družbe Štore Steel Marjan Mačkošek je dejal, da če so s presežki jekla v preteklosti razpolagale razvite zahodne države, jih imajo zdaj na Kitajskem. Slednja je pred leti beležila majhno porabo jekla na prebivalca, kar predstavlja enega od meril ekonomske učinkovitosti države. Toda v obdobju intenzivnih gradenj so proizvedene količine jekla na Kitajskem strmo naraščale, za obstoječe potrebe pa jih je zdaj preveč. Med jeklarnami iz razvitega sveta in kitajskimi jeklarnami obstajajo pomembne razlike. Medtem ko razvite države jeklo v veliki meri proizvajajo iz recikliranega starega jekla, ga na Kitajskem skoraj v celoti izdelujejo iz železove rude, je dejal Mačkošek.

Po podatkih Eurostata se je v dobrem desetletju kitajski uvoz jekla v Evropo podeseteril, lani pa je znašal skoraj 760 milijard evrov. Po podatkih Euroferja je tržni delež Kitajske in Tajvana na evropskem trgu aprila letos dosegel 14 odstotkov, pri čemer se je od leta 2010 do 2013 zvišal za 65 odstotkov. Podatki kitajskega carinskega urada pa kažejo, da je Kitajska maja 2014 izvozila rekordnih 8,07 milijona ton jekla, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani predstavlja več kot 40-odstotno rast. Kot so pojasnili v Siju, poplava cenenih izdelkov iz Azije močno vpliva na zniževanje prodajnih cen jekla, to pa nadalje vpliva na dokaj previdna naročila porabnikov jekla in držanje minimalnih zalog. Slednje bremeni proizvajalce jekla, ki morajo za skrajšanje dobavnih rokov na račun zviševanja stroškov poskrbeti za povečanje medfaznih zalog, so dodali v Siju. Za predstavo, po podatkih svetovnega jeklarskega združenja (World Steel Association) se je globalna proizvodnja jekla lani v primerjavi z letom 2012 zvišala za 3,5 odstotka, na dobrih 1,6 milijarde ton.