Okoliščine prodaje domžalskega Heliosa so še en primer več, kako se država ne bi smela lotevati privatizacije pomembnih slovenskih družb z več tisoč zaposlenimi.
Ali se bo novi avstrijski lastnik Ring International, ki je ravno v teh dneh iz družbe izgnal najglasnejšo med sindikalisti, držal danih zavez in v Sloveniji ohranjal število zaposlenih, ali pa jih bo »le« nadomeščal s cenejšo delovno silo iz svojih tujih podjetij in jim zniževal plače, očitno ne bo preverjal nihče. Kot tudi ne tega, ali Helios najema posojila za potrebe financiranja prevzema.
Čeprav si je konzorcij prodajalcev 73-odstotnega deleža pri kupcu še pred zaključkom transakcije izboril zaveze za zaščito premoženja Heliosa in več kot 2000 zaposlenih, je dosti pomembnejše vprašanje, kdo bo v naslednjih treh letih spremljal, ali se jih Avstrijci dejansko držijo in ali sploh obstajajo sankcije za morebitne kršitve dogovorov. Jasnega odgovora o tem pri vpletenih, med katerimi so družbe v državni lasti, v zadnjih dneh nismo dobili. Če strnemo zaveze, s katerimi so Avstrijci prepričali državne prodajalce, bo Helios (p)ostal sedež skupine, ki bo nastala po združitvi z avstrijsko družbo Rembrandtin. Iz Domžal se bodo vodile tudi aktivnosti raziskav in razvoja na področju premazništva za vso Evropo. Ring bo hkrati ohranil glavne proizvodne lokacije v Sloveniji, naložbe najmanj zadržal na ravni preteklih treh let in vzdrževal zdravo finančno strukturo domžalske družbe. To pomeni, da lahko neto finančni dolg skupine Helios, ki trenutno znaša 94 milijonov evrov, po naših informacijah zviša za največ tretjino. Za zaposlene v Heliosu, ki jih zadnje leto dni pretresajo odpuščanja in poskusi zmanjševanja plač, je medtem najpomembnejša zaveza, na podlagi katere mora Ring ohranjati število redno zaposlenih v Sloveniji.
Kljub temu naj bi bile zaveze zapisane na način, da jih lahko Ring enostavno obide. Med delovnimi mesti, ki jih ščitijo zaveze, namreč ni tistih, ki jih je nekdanja uprava Uroša Slavinca predvidela za racionalizacijo. Koliko je teh, najbrž ve le najožje Heliosovo vodstvo. Podobno velja za proizvodne obrate, predvidene za zaprtje. Kot je nedavno razkril predsednik nadzornega sveta Heliosa in prvi mož Ringa Gerald Martens, je bila med drugim predvidena likvidacija Belinke Perkemije, ki ima več kot 50 zaposlenih in ustvarja izgubo. Če bi Helios zaradi krize ali drugih zunanjih dejavnikov zapadel v težave, mu po javno dostopnih informacijah ne bi bilo potrebno spoštovati zavez pri politiki zaposlovanja. Če so bile zadnje mesece zaradi volitev vse oči uprte v Helios, bo odslej drugače in politike verjetno ne bodo več zanimale dane zaveze. Nadzor nad dogajanjem bi lahko že od samega začetka zaupali posebnemu odboru, v katerem bi sedeli tudi predstavniki delavcev in bi spremljali izpolnjevanje zavez, vendar tega v primeru Heliosa po dostopnih podatkih ni. To izhaja tudi iz pojasnil Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je Ringu prodal nekaj manj kot deset odstotkov Heliosa: »Izpolnjevanje oziroma spoštovanje pogodbenih določil lahko spremljajo vsi prodajalci, ki so podpisali pogodbo o prodaji delnic, in sicer na način in skladno s svojimi pravicami, dogovorjenimi v pogodbi.« Kljub temu poudarimo, da bo večina prodajalcev s prodajo delnic izgubila interes za izpolnjevanje zavez.
Tako bi lahko na čezmerno odpuščanje v Domžalah opozarjali kvečjemu zaposleni, na morebitno izčrpavanje pa sam Helios, v katerem Avstrijci tako ali tako obvladujejo nadzorni svet in upravo. Dodatno težavo bi lahko predstavljal podatek, da za primer kršenja zavez po naših informacijah ni predvidena nobena sankcija oziroma bi morali oškodovanci sami dokazovati utemeljenost nastale škode. Z vprašanji o tem, kako poteka nadzor nad izpolnjevanjem zavez, smo se sredi prejšnjega tedna obrnili tudi na vodstvo Heliosa, vendar nanje niso odgovorili.
