Pogrebniki Mesne industrije Primorska (Mip) Vojteh Volk, Marko Volk in Martin Kovač, nekdanja predsednik in član uprave Gorenjske banke Gorazd Trček in Tilen Zugwitz, nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, predsednik upravnega odbora Hidrie Edvard Svetlik, nemški ladjar Jochen Thomas Döhle, nekdanji predsednik uprave bankrotiranega NFD Holdinga Stanislav Valant, odvetnik Srečko Jadek, nekdanji prvi mož Hita Niko Trošt, upokojeni nadškof Franc Kramberger in Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadškofije.
To so le nekateri vidnejši posamezniki in gospodarstveniki, ki so se že pred leti znašli v predkazenskih postopkih, letos pa se utegnejo na zatožni klopi sodišč zagovarjati pred očitki tožilstva. Predkazenski postopki zoper omenjene so se namreč že končali s podajo kazenske ovadbe tožilstvu, ki se je odločilo nadaljevati pregon. V omenjenih primerih so tudi sodišča ocenila, da je podan utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja, in izdala sklep o preiskavi.
Po desetih letih naposled na zatožni klopi?
Daleč najdolgotrajnejši postopek, ki je lani dočakal sklep o uvedbi preiskave, so domnevno sporne preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založba, s katerimi je mariborska nadškofija brez vloženega evra čez noč ustvarila 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij. Primer so na tožilstvu iz naftalina potegnili šele leta 2013, ko smo cerkvene malverzacije razkrili v Dnevniku in smo želeli izvedeti, zakaj so pred leti primer sploh zavrgli. V drugem poskusu so bili kriminalisti in tožilci očitno veliko uspešnejši, saj je sodišče izdalo sklep o preiskavi zoper Krambergerja, Krašovca, Valanta in nekdanjega predsednika uprave Etola Ivana Fermeta. Neobičajno dolgotrajna je bila tudi preiskava domnevno spornih poslov v Mipu. Kriminalisti so namreč zoper nekdanje vodstvo zaradi 75,5-milijonskega odškodovanja in suma storitve kar 57 kaznivih dejanj ovadbo podali že leta 2010, obtožnica pa je šele nedavno postala pravnomočna. Tudi Trošt se utegne braniti pred očitki o domnevno spornih nepremičninskih poslih v Beogradu izpred skoraj osmih let.
Zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Etola so se že septembra lani pri preiskovalnem sodniku morali zagovarjati tudi Valant, Podlesnik, koroški podjetnik Zoran Planinšec in Jadek. Sklep o preiskavi je bil, kot pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču, že izdan, a še ni pravnomočen. Eden od osumljenih namreč zahteva izločitev dela dokazov, višje sodišče pa o pritožbi še ni odločilo. Pravnomočen je že sklep o preiskavi zoper nemškega ladjarja Jochena Thomasa Döhleja, ki naj bi po ugotovitvah tožilstva pokojnega finančnega ministra Andreja Bajuka poskušal napeljati k zlorabi položaja. Döhle naj bi ga namreč (neuspešno) prepričeval, naj država ne uveljavi opcijske pogodbe, po kateri bi moral nemški ladjar za 25,1-odstotni državni delež Splošne plovbe plačati 60 milijonov evrov.
Sodnih postopkov se očitno ne more rešiti niti nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Tokrat se utegne zagovarjati zaradi domnevno spornega financiranja menedžerskega odkupa Merkurja prek Hidrie, sklep o preiskavi je bil v tem primeru izdan tudi zoper nekdanja vodilna bankirja Gorenjske banke in Svetlika. Sprva je tožilstvo želelo preganjati tudi Gorenjsko banko, a je sodišče ovadbo v tem delu zavrnilo.
V sklepni fazi Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem
Po neuradnih informacijah kriminalisti v teh dneh končujejo tudi preiskavo zoper Boška Šrota, ki so ga že novembra 2013 pridržali zaradi domnevno spornih poslov z njegovo nekoč najtesnejšo sodelavko Andrijano Starina Kosem. Med posli, ki jih preiskujejo kriminalisti, je tudi veriženje delnic Letrike in Uniorja, s katerimi je Šrotov krog ustvaril več milijonov evrov dobička. Tega naj bi vložili tudi v delnice Premogovnika Velenje, ki so jih pozneje po visoki ceni poskušali prodati HSE. Šrot zaradi spornih poslov z delnicami Istrabenza že prestaja pet let in deset mesecev zaporne kazni, zaradi spornih posojil, ki so jih družbe iz Skupine Laško odobrile njegovima zasebnima holdingoma, pa bi se mu zaporna kazen lahko podaljšala na skoraj deset let.
V kratkem bo predvidoma znano, ali se bo nadaljeval sodni pregon zoper nekdanjega lastnika Ete Dragana Marjanoviča, ki naj bi po ugotovitvah kriminalistov skupaj s še tremi osebami kamniško družbo oškodoval za osem milijonov evrov. Na specializiranem državnem tožilstvu so nam pojasnili, da so zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in kaznivega dejanja pranja denarja že vložili zahtevo za preiskavo, odrejeno pa je tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi. V sklepni fazi je zbiranje obvestil v primeru Liko Vrhnika privatizacijskega mogotca Igorja Laha. Pri njem so kriminalisti sredi lanskega leta opravili hišne preiskave, saj sumijo, da je pri razkosanju nekoč ene največjih lesnopredelovalnih skupin v državi prišlo do 5,9-milijonskega oškodovanja upnikov in davčnih utaj.
Pri kriminalistih obtičali Medja, Glaser...
Z mrtve točke pa se očitno ne premaknejo preiskave, povezane s preprodajo Mercatorjevih delnic in okoliščinami, v katerih je Agencija za varstvo konkurence (AVK) prižgala zeleno luč Agrokorjevemu prevzemu slovenskega trgovca. Pred skoraj letom in pol so kriminalisti NPU pri predsedniku uprave NLB Janku Medji, ki ga sumijo zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja, opravili hišne preiskave, a doslej na tožilstvo še niso podali ovadbe ali poročila. »V primeru, ki ga omenjate, še zmeraj poteka predkazenski postopek,« so nam povedali v NPU. Nekaj manj kot leto dni po hišnih preiskavah pri Medji so kriminalisti obiskali tudi sedež AVK, kjer naj bi iskali dokumentacijo, povezano s soglasjem agencije v poslu Mercator-Agrokor. A tudi v tem primeru kriminalisti dela še niso končali. Spomnimo, da je bil slovenski regulator edini, ki Agrokorju ni naložil izravnalnih ukrepov, prav tako se ni lotil niti podrobne presoje vertikalne koncentracije med hrvaško prehrambno industrijo, ki jo obvladuje Agrokor, in slovensko trgovino.
Še vedno poteka tudi preiskava zaradi suma oškodovanja upnikov zaradi prenosa večinskega deleža Adrie Mobil iz ACH v last menedžerske družbe Protej. A organi pregona utegnejo imeti v tem postopku še nemalo težav, saj so menedžerji medtem že razdrli kupo-prodajno pogodbo in delež vrnili ACH. Na tnalu kriminalistov so že dlje časa tudi posli med Merkurjem in upravo Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja ter domnevno sporni posli v Hotelih Bernardin in HTG Sežana. Kazensko ovadbo je v slednjem primeru podala Kapitalska družba, ki sumi, da je vodstvo HTG Sežana zavestno oškodovalo HTG in premoženje preneslo na družbo S.T. Hammer Aleša Musarja, Roka Habinca in Marka Koniča. Čeprav so od nekoč mogočnega pidovskega imperija Aktiva Holdings ostale le še ruševine, organi pregona šele začenjajo delo. A med osumljenimi po neuradnih informacijah ni nekdanjega lastnika Aktive Darka Horvata, temveč nekdanje vodstvo slovenskega CG Investa (nekdanja Aktiva Naložbe).
