Proračun bo zaradi napačnega tolmačenja rudarske zakonodaje in neusmiljenih inšpektorjev na ministrstvu za infrastrukturo in prostor utrpel milijonsko škodo.
V zadnjem letu dni so namreč pristojne službe ministrstva zapirale kamnolome, ki so obtičali v stečajnih masah propadlih gradbenih podjetij. S tem so jih spreminjale v malo vredna neobdelana zemljišča, saj je njihova cena tik pred napovedanimi dražbami dobesedno strmoglavila. Zaradi velikega tveganja pri pridobivanju novih koncesij je dosegala nekaj odstotkov tržne ali likvidacijske vrednosti. Obenem so stečajne mase čez noč izgubljale stabilen vir prihodkov, grozili pa so jim tudi visoki stroški sanacije.
Takšna usoda je med drugim doletela kamnolom Velika Pirešica pri Žalcu, enega največjih v tem delu Evrope, ki je v lasti propadle družbe CM Celje. Enako se je pripetilo kamnolomu Kraškega zidarja v Sežani in sosednjemu kamnolomu Laže, ki ga obvladuje ajdovsko Primorje.
Ministrstvo tako, zakon drugače
Kamnolomi, ki pri gradbincih predstavljajo enega glavnih delov stečajne mase, pa koncesij niso izgubljali zaradi daljšega neobratovanja, neplačevanja koncesnin ali okoljskih tveganj, ampak iz povsem formalnega razloga. Na ministrstvu so presodili, da jim je rudarska pravica ugasnila, ker niso izpolnjevali pogojev iz zakona o rudarstvu. Po njihovem bi lahko najkasneje leto dni po začetku stečaja prišlo do prenosa koncesije (s prodajo), po tistem pa ta preneha. Zaradi težavnih in dolgotrajnih postopkov prodaje so CM Celje, Kraški zidar in Primorje, ki so šli vsi v stečaj v drugi polovici leta 2012, drug za drugim prekoračili rok ministrstva. Zato jim je država odvzela koncesije in kljub protestom odredila ustavitev obratovanja kamnolomov.
Toda spor, ki je napovedoval visoke izgube pri prodaji kamnolomov, so presekali na upravnem sodišču v Celju. Tam so pred kratkim ugodili tožbi upraviteljice CM Celje Milene Sisinger zoper sklep, s katerim je ministrstvo zavrglo njeno vlogo za podaljšanje rudarske pravice. Iz sodbe izhaja, da so na ministrstvu od samega začetka napačno tolmačili zakon o rudarstvu, na kar so jih ves čas opozarjali upravitelji in pridobili pravno mnenje dr. Nine Plavšak. Z zmago na upravnem sodišču je CM Celje dobil nazaj tudi koncesijo, saj so inšpektorji sami odpravili sporno odločbo.
Tudi drugače je enoletni rok za prenos koncesij (konec lanskega leta je bil podaljšan na dve leti), pri katerem je vztrajalo ministrstvo, skregan z realnostjo. Premoženje iz stečajne mase je namreč mogoče prodajati šele po tistem, ko je končan preizkus terjatev, saj upravitelji šele tedaj izvedo, kdo ima na njem ločitveno pravico. To lahko traja tudi dlje od leta dni, vsaj še enkrat toliko pa je potrebno za razpisovanje dražb, zniževanje cene in druge prodajne postopke.
Izgubili milijon evrov, lahko bi nekajkrat več
»Kamnolom Velika Pirešica, ki sem ga oddala v najem, je oktobra 2013 izgubil koncesijo. Po tistem smo morali prenehati obratovati, kar je škodljivo za stečajno maso. CM Celje je namreč s prihodki od delovanja kamnoloma pokrival vse stroške stečajnega postopka. Zdaj pa ne plačuje več davka na dodano vrednost, koncesnine, plač in prispevkov zaposlenim,« nam je po neupravičeni izgubi koncesije povedala Sisingerjeva, ki vodi stečaj CM Celje. Zdaj ko je dobila koncesijo nazaj, kamnolom ponovno obratuje, toda že povzročena škoda je visoka. Po njenih navedbah so zaradi nedelovanja kamnoloma izgubili okoli milijon evrov. Bo od odgovornih zahtevala odškodnino? »O tožbi proti državi še razmišljamo,« je bila redkobesedna.
Toda izgube za stečajno maso CM Celje bi bile lahko še nekajkrat večje. Kamnolom na Veliki Pirešici, na katerem ima ločitveno pravico tudi Finančna uprava RS (Furs), je sprva Sisingerjeva prodajala za devet milijonov evrov, z izkupičkom pa bi poplačali velik del terjatve države. Brez koncesije je bil kamnolom ocenjen na le milijon evrov. Tudi takratne ponudbe so se gibale v tej višini. Če bi ga vmes uspešno prodali po tej ceni, bi se izguba za državo, njene banke in druge upnike v CM Celje štela v milijonih evrov. Zdaj bo kamnolom naprodaj za okoli 7,2 milijona evrov. Kljub vsemu bo moral kupec po novem zakonu zaprositi za novo koncesijo in izpolnjevati ostre pogoje zanjo.
Da so dosegli razveljavitev odločbe o prenehanju del v Kamnolomu Laže, nam je potrdil tudi stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec. Ta je kamnolom sprva prodajal za okoli 14 milijonov evrov, in sicer skupaj z družbo CGP, najemnico objekta. Hramec medtem ne razmišlja o tožbi. »Zadeve raje rešujemo s pozitivnim nabojem,« je povedal. Neupravičenemu prenehanju koncesije pa se je sredi leta izognil stečajni upravitelj Granita Branko Đorđević. Ta je za kamnolom v Poljčanah pravočasno našel kupca. Kot je znano, je zdravo jedro Granita za 7,5 milijona evrov kupil podjetnik Andrej Kitak. Do prenosa lastništva sicer še ni prišlo, saj se je Kitak pritožil na sklep sodišča o soglasju k prodaji.
Ministrstvo (še) molči
Kdo na ministrstvu oziroma na inšpektoratu je odgovoren za napačno tolmačenje zakonodaje? Bo kdo odgovarjal za škodo, ki je z odvzemom koncesij nastala predvsem državnemu proračunu? Nameravajo povrniti škodo, ki je v tem času nastala družbam, imetnicam koncesij? Odgovorov na ta vprašanja nam še niso mogli posredovati.
