Dve leti po ločitvi petih državnih elektrodistribucij na dva dela, distribucijskega in trženjskega, državna elektro podjetja, zdaj vseh deset podjetij, poslujejo z dobičkom. Karte na trgu električne energije so se medtem premešale in tržne deleže izgubljajo večinoma prav državna elektro podjetja. Njihove lastnice, distribucije v večinski lasti države, pa se tudi letos kljub škodi, ki jo je podjetjem letos povzročil žledolom, zahtevam lastnikov po izplačilu dividend očitno ne bodo ognile.
Delničarji Elektra Maribor so na petkovi skupščini tako odločili, da se za dividende nameni tri milijone evrov od skupno 3,8 milijona evrov bilančnega dobička. Delničarji Elektra Gorenjske so za dividende namenili domala ves bilančni dobiček oziroma slabih 1,4 milijona evrov, Elektro Primorska je od 2,2 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenil 1,3 milijona evrov. V Elektru Ljubljana predlagajo, da ostane bilančni dobiček v višini 3,85 milijona evrov zaradi škode na infrastrukturi v družbi. Takšen je predlog uprave, kako bodo odločili lastniki, pa bo jasno po skupščini konec avgusta.
Minulo leto je prav vseh deset podjetij – pet družb za distribucijo in njihovih pet podjetij za trženje elektrike – končalo z dobičkom. Še leto prej, prvo leto razdružitve, sta z izgubo leto končali družbi za trženje Elektra Gorenjska in Elektra Primorska, Elektro Gorenjska prodaja in E3. Če so distribucijska podjetja lani večinoma povečala dobiček v primerjavi z letom prej, pa so njihova podjetja za trženje razen omenjenih dveh podjetij, ki sta se izkopali iz izgube, dobiček v primerjavi z letom prej znižala.
Med distribucijami je dobiček lani znižal Elektro Celje, ki pa je moral odpisati oziroma slabiti za nekaj več kot milijon evrov naložb v vrednostne papirje NLB in Banke Celje. Brez tega bi bil dobiček, ki je sicer znašal 5,6 milijona evrov, slaba dva milijona manj kot leto prej, višji, pojasnjuje v letnem poročilu predsednik uprave Rade Knežević. Med trženjskimi podjetji je ljubljanska Elektro energija dobiček lani zmanjšala za več kot polovico, podobno tudi Elektro Celje energija. A ta je bila lani edina od petih državnih družb, ki ji je uspelo po podatkih agencije za energijo povečati tržni delež dobave električne energije na maloprodajnem trgu. Tržni delež pri dobavi poslovnim odjemalcem je povečala za slabe tri odstotne točke, medtem ko je pri dobavi gospodinjskim odjemalcem izgubila pol odstotne točke. Pri slednjih še vedno pridobivata le Gen I, ki je imel lani že 14,6-odstotni delež, in Petrol s slabim petodstotnim deležem. Največja dobaviteljica, ljubljanska Elektro energija, je v zadnjih dveh letih izgubila že pet odstotnih točk in ima še četrtino trga, druga največja, mariborska Energija plus pa je izgubila tri odstotne točke in ima še slabo petino trga.
Stroški dela so se v vseh desetih elektro podjetjih lani v primerjavi z letom prej povečali, četudi se je število zaposlenih glede na število opravljanih ur v distribucijskih podjetjih večinoma znižalo, v podjetjih za trženje električne energije pa povečevalo. Dodana vrednost na zaposlenega se od družbe do družbe razlikuje, ne glede na to, ali gre za distribucijsko ali trženjsko podjetje, lani pa je po podatkih sistema Gvin znašala od dobrih 56.000 do slabih 165.000 evrov. Povprečna plača zaposlenih se giblje od slabih 1800 do slabih 2600 bruto.
