»Občani ne vedo, kako skladno z zakoni oddati stanovanje, in delajo tako, kot vidijo početi večino,« pravi Uroš Buda iz zavoda Gostoljubnost slovenskih domov (GSD). Večina ljudi oddaja stanovanja na črno.
Za razcvet sive ekonomije so zagotovo krivi tudi vsi ministri in uradniki, ki doslej očitno niso želeli ustrezno urediti pregledne zakonske podlage za dajanje sob in stanovanj v najem. Ta ostaja za večino Slovencev preveč zapletena, njeno izvajanje pa tako zamudno, da mnogi raje tvegajo kazen, kot da bi pred oddajo stanovanja uredili vse ustrezne papirje. Posebno problematično je oddajanje stanovanj za krajši čas.
Dve legalni možnosti
Turisti z vseh koncev sveta želijo okusiti avtentičnost mesta in spanje pri »lokalcu« je dober približek temu. To jim danes omogoča vrsta spletnih strani, med katerimi je najbolj priljubljena Airbnb, na kateri ponuja nastanitev v Ljubljani že več kot 500 ponudnikov. Takšnih, ki oddajajo stanovanja v skladu z zakonodajo, je manj kot desetina, ocenjuje Buda. Država je s tem opeharjena za kar nekaj davčnih prihodkov, gosti pa za ustrezno kakovost storitev, saj najemodajalci pogosto ne izpolnjujejo vseh standardov.
Poleg oddajanja na črno, ki lahko prinese tudi 500 evrov in več letnih prihrankov in s tem veliko konkurenčno prednost, sta še dve možnosti za kratkoročno oddajanje stanovanj. Prva je v skladu s stanovanjskim zakonom s stanovanjsko najemno pogodbo, ki sicer ne ureja oddajanja za kratek čas, a ga izrecno ne prepoveduje, kot je to značilno za tujino. Ob dejstvu, da je trg zasičen s praznimi stanovanji, zaradi česar je težko najti stalnega najemnika, mnogo ljudi na ta način oddaja stanovanja za krajši čas. Stanovanjski zakon prinaša manj birokracije za najemodajalca, saj je prijava pogodbe na davčnem uradu in geodetski upravi praktično edino opravilo takšne narave. Ob tem ni treba izdajati niti računa. Slabost je višja obdavčitev (dohodnina).
Tu pridemo do druge možnosti oddajanja stanovanja, in sicer po zakonu o gostinstvu. Najemodajalec mora najprej registrirati dejavnost, dobiti soglasje etažnih lastnikov, stanovanje mora pri tem zadoščati minimalnim tehničnim zahtevam, vključno s požarno varnostjo, za starejša stanovanja pa mora najemodajalec pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Goste mora nato prijavljati na policiji, vsak mesec plačevati turistično takso in še bi lahko naštevali. Kljub nekaj deset ali celo nekaj sto evrov prihrankov na leto se ljudje za sprehod v labirint birokracije pogosto ne odločajo.
Prelaganje odgovornosti
Kljub temu na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjujejo, da je dejavnost sobodajalstva v zakonu o gostinstvu ustrezno urejena. Po odgovor na vprašanje, ali nameravajo urediti področje kratkoročnega oddajanja stanovanj, so nas tako napotili na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je pristojno za stanovanjski zakon. Tam so zatrdili, da ta ne ureja opravljanja gospodarskih dejavnosti, kot je na primer oddajanje sob ali stanovanj v turistične namene in za kratek čas. Pojasnili pa so, da predloge za spremembe zakona zbirajo in proučujejo, jih je pa precej.
Nekaj jih je v preteklih letih spisal tudi Buda, ki meni, da bi morali kratkoročno oddajanje stanovanj, vsaj do 45 dni, prepovedati na podlagi stanovanjske najemne pogodbe in to področje urediti le v zakonu o gostinstvu. A ga precej poenostaviti.