Odločitev Nove Ljubljanske banke (NLB), da finančno stimulira zaposlene, ki bi opozorili na domnevno sporna oziroma škodljiva ravnanja svojih kolegov, o čemer smo poročali včeraj, so na ministrstvu za finance in v Slovenskem državnem holdingu (SDH) včeraj označili za poslovno odločitev uprave, »pri kateri pa SDH kot upravljalec državne naložbe nima pristojnosti odločanja«. V Banki Slovenije so medtem pojasnili, da je banka dolžna vzpostaviti »ustrezne notranje postopke opozarjanja«, ne smernice Evropske bančne agencije (Eba) ne direktiva evropskega sveta pa ne določajo pravil v zvezi z morebitnim nagrajevanjem tako imenovanih žvižgačev.
Prav okoli »žvižgačev« in njihove zaščite se je včeraj vrtel večji del razprave o novi praksi, ki jo uvajajo v NLB oziroma njenem Centru za skladnost poslovanja in krepitev integritete pod vodstvom Roka Praprotnika. A praksa, ki jo uvajajo v največji banki, ima dejansko le malo skupnega s tem sicer uveljavljenim in spoštovanim načinom opozarjanja na sporne posle in odločitve, sporne politike in podobno.
V NLB nimajo radi anonimnih prijav
Prvo pravilo pri zaščiti tako imenovanih žvižgačih je zagotavljanje njihove anonimnosti. Prav zaradi tega zagotavljajo različne institucije vrsto različnih kanalov, po katerih lahko zaposleni opozorijo na sporne prakse, ki so jih morebiti opazili pri delu svojih kolegov, pogosto pri delu svojih nadrejenih. Zagotovitev anonimnosti je nujna zaradi strahu pred morebitnimi povračilnimi ukrepi, izgubo delovnega mesta in prav zaradi vsega navedenega »pravilnik o žvižgačih« Evropske investicijske banke (EIB) na primer določa, da morajo imeti ti ne nazadnje možnost posredovanja informacij tudi mimo vseh ustaljenih kanalov, pa čeprav so že ti sami po sebi namenjeni prav njim.
Zahteve, ki jih imajo do svojih zaposlenih v NLB, so ravno nasprotne. Vzpostavljenih poti anonimnega vlaganja prijav (na razpolago imajo telefonsko linijo in aplikacijo za prijavo, ki po zagotovilih banke ne razkriva identitete prijavitelja) se lahko zaposleni, ki so vse sume seveda dolžni prijaviti, po izrecnem navodilu vodstva banke »poslužujejo le izjemoma«.
Poleg tega v NLB zaposlenim zapovedujejo, da morajo o sumu škodljivega ravnanja nemudoma obvestiti pooblaščenca v centru za skladnost poslovanja in svojega vodjo, medtem ko so organi pregona iz postopka, ki poteka v banki, v tem delu izvzeti. Po pravilniku EIB lahko »žvižgač« v primerih sumov korupcije, pranja denarja in podobnih kaznivih dejanj s tem seznani neposredno Mednarodni urad za boj proti prevaram (OLAF). Postopek, ki so ga za preiskovanje sumov škodljivih ravnanj strukturirali v NLB, pa zagotavlja ravno nasprotno povsem interno obliko preiskave. Ta hkrati vključuje vse ukrepe, značilne za preiskave uradnih organov pregona, od pečatenja pisarn do zasega in preiskave računalnikov, zasliševanj in podobno.
Kaj o nagrajevanju prijaviteljev pravi Banka Slovenije
Kot trdijo naši viri, gredo v NLB tako daleč, da zaposlenim, ki so tarča preiskave, obljubljajo, da lahko svoj položaj rešijo, če imajo obremenjujoče dokaze za koga drugega, praviloma nadrejenega. Pri tem menda prav tako ne manjka najrazličnejših groženj, še zlasti če Praprotnikovi preiskovalci začutijo nepripravljenost na sodelovanje.
Poleg tega v banki zaposlenim izrecno sporočajo, da imajo (razumljivo) le tisti, ki se razkrijejo, možnost zaščite in nagrade. Ta lahko, kot smo poročali včeraj, znaša vse do 50.000 evrov, sicer pa je njena višina odvisna od tega, kako veliko škodo so s prijavo preprečili, praviloma deset odstotkov omenjenega zneska. Prav stimuliranje »ovaduštva« z možnostjo finančnega nagrajevanja – nagrado do višine 2000 evrov lahko podeli Praprotnik sam – daje praksi, ki jo je ubrala NLB, drugačen prizvok, kot načeloma velja za v javnosti spoštovane žvižgače. Četudi je odločitev banke, da nagradi posameznika, ki jo je denimo obranil milijonskega oškodovanja, mogoče šteti za poslovno odločitev, je težko enako razumeti prakso NLB, ki je tako natančno določila način in višino nagrad za vedenje zaposlenih, ki bi sicer moralo biti samo po sebi umevno. »Banka lahko – v okviru zagotavljanja zahtev predpisov – vzpostavi sistem, ki je po njenem mnenju najbolj učinkovit v skladu s svojim namenom,« so finančno nagrajevanje žvižgačev komentirali tudi v Banki Slovenije, ki hkrati dodaja, da se lahko oseba, ki poda prijavo, samostojno odloči, ali želi biti anonimna ali ne. Tudi tovrstno razumevanje oziroma opravičevanje nagrajevanja »ovaduštva« je lahko zaposlenim v NLB vse prej kot v ponos.
