Nizozemski CG Venture, nekdanja Aktiva Holdings, nekoč ključna družba v poslovnem sistemu pidovskega tajkuna Darka Horvata, je v stečaju. Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, razkrivajo, da je od družbe, registrirane v Amsterdamu, ostala le prazna lupina. Iz nje je eden najbogatejših Slovencev, ki že več let živi v 37 milijonov evrov vredni vili v švicarskem mondenem letovišču Sankt Moritz, skupaj s sodelavci in (nekdanjimi) poslovnimi partnerji že pred tem umaknil več sto milijonov evrov premoženja.
Na pogorišču nizozemskega dela Aktive so ostale le terjatve slovenskih bank: NLB (26 milijonov evrov) in Factor banke (8 milijonov evrov). Ostanki imperija, ki ga je Horvat sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zgradil z lastninskimi certifikati, se tako drug za drugim potapljajo. Poročali smo že, da je lani v stečaju končala slovenska družba CG Invest, nekoč znana pod imenom Aktiva Naložbe, in za seboj pustila sto milijonov evrov dolgov do bank. Njihov denar je CG Invest nakazoval tudi na Nizozemsko. Sledi za 170 milijonov evrov posojil, ki jih je tamkajšnjim družbam odobril CG Invest, so že pred meseci skušali najti forenzični revizorji, ena od bank upnic pa je že pred časom vložila odškodninsko tožbo proti CG Venture. A bržčas gre za zvonjenje po toči. Od marca letos je namreč insolventna tudi nizozemska družba Sei Holding, na katero je CG Venture pred leti prenesel delnice slovenskega CG Investa.
Premoženje neznano kje
Še leta 2007, ko je bil imperij Darka Horvata na vrhuncu, je bilo vse drugače. CG Venture, ki je takrat še uradno domoval v poslovni stavbi amsterdamskega WTC, je obvladoval za več kot 467 milijonov evrov premoženja. To se je v Horvatovo nizozemsko družbo »selilo« iz Slovenije, kjer je pidovski mogotec s serijsko prodajo delnic Telekoma, NLB in več drugih naložb samo v letih 2006 in 2007 ustvaril kar 108 milijonov evrov čistega dobička.
A enosmerni denarni tok se iz Slovenije, kjer je Darko Horvat pustil glavnino dolgov, ni ustavil na Nizozemskem. Horvat je namreč že od leta 2006 črpal denar tudi iz CG Venture. Nakazoval ga je na račune drugih nizozemskih družb in nato naprej na podjetja, ki jih je ustanovil v Luksemburgu, Londonu in na otoku Guernsey. Kaj je Horvat storil z večstomilijonskim premoženjem, ki je izpuhtelo iz njegovega poslovnega sistema, tudi iz dokumentov ni mogoče razbrati. Težko pa je verjeti, da je propad Skupine Aktiva, iz katere se je Horvat uradno umaknil že leta 2009, pustil večje posledice na njegovem osebnem premoženju. Ravno nasprotno, britanski Guardian je tako lani razkril, da je bil Horvat eden od gostov prestižne donatorske večerje za britansko konservativno stranko. Za stol ob mizi, za katero je sedel tudi britanski premier David Cameron, je plačal okoli 12.000 funtov.
Kako so Horvatovi črpali denar
Iz dokumentacije je razvidno, da je Horvat denar iz svojih nizozemskih družb črpal na dva načina. Prvi vir so bila (nepovratna) posojila, ki so jih te nakazovale drugim podjetjem. Prej omenjeni Sei Holding je tako kar 106 milijonov evrov posodil nizozemski družbi Avant Holding, ki je od letos prav tako v stečaju. Zadnje poslovno leto je končala s 141-milijonsko izgubo, v njeni stečajni masi pa je ostalo zgolj za 320.000 evrov premoženja. Drugi vir so bila izplačila dividend. Samo v letih 2006 in 2009 se jih je nabralo za skupaj več kot sto milijonov evrov.
Trik dividendne finančne injekcije iz leta 2009 se skriva v podrobnostih, ki jih razkrivajo dokumenti. Nizozemski CG Venture namreč svojemu lastniku v Luksemburgu dividend ni izplačal v denarju, temveč v obliki različnih finančnih naložb. Njihov prejemnik je tako v roke dobil premoženje, po vsej verjetnosti vredno bistveno več od 28 milijonov evrov, kot je znašal uradni znesek dividend. Razlog: finančne naložbe so v CG Venture vrednotili zelo konservativno. Po dostopnih podatkih je tako CG Venture dividende izplačal z naložbami v različne sklade tveganega kapitala, izraelsko telekomunikacijsko skupino Locationet Systems, koncesije za raziskavo naftnih polj na Novi Zelandiji in 15,5-odstotnim deležem britanske družbe Latitude Resources, ki je imela takrat v lasti več (potencialnih) nahajališč bakrove in železove rude v Čilu. Prav v času izplačila teh dividend so iz portfelja CG Venture izginile tudi številne projektne družbe, registrirane v Gibraltarju in ameriški davčni oazi Delaware. Prek teh je Horvat skupaj z nekaterimi premožnimi družinami izraelskih korenin vlagal denar v raziskavo nahajališč zemeljskega plina v ZDA in gradbene projekte. Kdo je danes lastnik teh naložb, iz javno dostopnih virov ni mogoče izvedeti.
Zanimivo je, da so enak manever Horvatovi sodelavci uporabili tudi leta 2012, ko se je nizozemski Sei Holding odločil vrniti del posojil, ki jih je počrpal iz ostankov slovenske Aktive. Edina razlika je, da v tem primeru naložb niso podcenili, ampak zelo verjetno precenili. Namesto denarja je družbi CG Invest »vrnil« le ekonomska upravičenja do različnih naložb, ki so uradno v lasti ene od nizozemskih fundacij. Toda dokumenti razkrivajo, da vrednost teh naložb še zdaleč ni zadoščala za poplačilo 170 milijonov evrov posojil. Za nameček banke s temi naložbami ne morejo ne prosto razpolagati ne z njimi upravljati. Tudi zato ni presenečenje, da bo premoženje CG Investa v stečajni masi zadoščalo za poplačilo zgolj nekaj odstotkov stomilijonskega bančnega dolga.
Zakaj so banke mižale na obe očesi
Naključno ali ne je prav leta 2009, torej v času ene od dividendnih injekcij, Horvat v St. Moritzu kupil vilo. Ali je ta posel financiral tudi z dividendami iz CG Venture, ni znano. Res je, da je Horvat uradne lastniške in poslovne povezave s CG Venture pretrgal že leta 2009. A nizozemsko družbo je še do lani vodil Jordan Eržen, eden od Horvatovih dolgoletnih najožjih sodelavcev, CG Venture pa od leta 2012 prek Luksemburga lastniško obvladuje podjetje China Grace International Investments iz Hongkonga. To je povezano z italijanskim državljanom Zakijem Ishagom, ki se od leta 2009 pojavlja tudi na položajih v Skupini Aktiva. Tudi sicer propad mednarodno razvejanega poslovnega sistema deluje zelo »kontrolirano«. V enem od finančnih poročil je tako mogoče prebrati, da bo stečaj slovenskega CG Investa prej ali slej potopil tudi Sei Holding, saj je ta jamčil za najeta posojila. Horvat pa je pred bankrotom Skupine Aktiva očitno poskrbel tudi za nekatere nekdanje sodelavce. Andrej Ručigaj je tako prek svoje družbe Pohištvo po neznani ceni kupil najmanj deset stanovanj v Romuniji, ki jih je gradila tamkajšnja družba v lasti CG Venture, CG invest pa je od Pohištva odkupil tudi sedem odstotkov delnic Factor banke.
Eno ključnih vprašanj v zgodbi o Darku Horvatu je, kako je lahko tako dolgo užival zaupanje domačih bank. Te bi lahko že z relativno malo truda že pred leti ugotovile, da bo poslovni sistem Aktiva prej ali slej končal na smetišču zgodovine. NLB je tako družbi CG Invest še sredi leta 2010, ko je bila večina njenega premoženja že na Nizozemskem, reprogramirala 19-milijonsko posojilo. Tega je zavarovala tudi s tveganimi podrejenimi obveznicami Factor banke, ki jih je obravnavala kot prvovrstni dolžniški vrednostni papir. Factor banka, ki jo je vrsto let nadzoroval tudi Horvat, je od lani v nadzorovani likvidaciji. Že v poslovnem poročilu Sei Holdinga za leto 2011 so nizozemski revizorji izrazili dvom (»going concern«) o nadaljnjem delovanju družbe. Mimogrede, Skupina Aktiva je med letoma 2009 in 2011 odobrila za skoraj 700.000 evrov donacij neznanim osebam.
S Horvatom nam prek njegovega odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja v zadnjih tednih ni uspelo stopiti v stik. Horvat je sicer maja letos zatrdil, da nima nobenega podjetja na Nizozemskem, v Luksemburgu, Veliki Britaniji, Hongkongu, Izraelu, Delawaru, Švici ali Belizeju. Ručigaj izjav ne želi dajati, Eržen pa za komentar ni bil dosegljiv.
