V invalidskem podjetju Želva, ki je v lasti Zveze Sožitje in zaposluje okoli 200 ljudi, so odkritja revizorjev o spornih nakupih zemljišč, kot vse kaže, pometli pod preprogo. Ko so se lani z izsledki revizije po naključju seznanili nekateri zaposleni, pa so se zanje po neuradnih informacijah začele težave z vodstvom.
Zgodba se začenja leta 2010, ko je Želva pod vodstvom nekdanjega direktorja Dominika Presena začela načrtovati nakup zemljišča v Šiški v Ljubljani. Čeprav zemljišče v času nakupa še ni bilo v lasti družbe Impaktum naložbe, ji je Želva nakazala predujem v višini več kot 300.000 evrov. Skupaj z načrtovano gradnjo objekta na zemljišču je bila naložba sprva ocenjena na 700.000 evrov, nato pa se je zvišala najmanj za dvakrat. Pri tem ne gre spregledati, da posebna komisija, ki jo je oblikoval nadzorni svet Želve, o tej naložbi sploh ni odločala, čeprav bi morala soglašati z vsemi investicijami, ki presegajo 10.000 evrov. Pod Presenovo taktirko je Želva odkupila tudi nezazidljivo zemljišče v okolici Rogaške Slatine za načrtovano poslovno enoto. Za dobrih tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki po oceni geodetske uprave ni vredno niti 500 evrov, naj bi po naših informacijah družba nekdanjemu predsedniku nadzornega sveta Želve Stanku Fajsu in z njim povezanim osebam kot lastnikom zemljišča plačala okoli 80.000 evrov.
»Po odkritju nepravilnosti smo zamenjali vodstvo«
Mateja de Reya, direktorica Zveze Sožitje, je po tem, ko so se seznanili z očitki o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju, prevzela položaj prokuristke v Želvi. Hkrati so se v Zvezi Sožitje odločili za notranjo revizijo, ki je preverila določene posle družbe. Ko so revizorji odkrili številne nepravilnosti, je bila namesto Presena za direktorico Želve imenovana dotedanja vodja finančne službe Mira Potokar. Ta je zatrdila, da kot prva finančnica ni bila seznanjena s poslovnimi razlogi za pretekle odločitve. Medtem ko je Potokarjeva dejala, da je zaradi ugotovitev revizijskega poročila prišlo do zamenjave vodstva Želve, je de Reyeva povedala, da se je Presen kmalu po njenem imenovanju za prokuristko družbe upokojil. Presen spornih poslov ni želel komentirati.
Kljub ugotovitvam revizorjev, ki nakazujejo, da je bila Želva oškodovana, pa se njeni lastniki niso odločili za odškodninsko tožbo proti Presenu. Po prepričanju predsednice Zveze Sožitje Katje Vadnal so za zaščito svojih interesov izvedli vse ukrepe: »Zamenjali smo tako vodstvo kot nadzorni svet Želve.« Kot je še pojasnila, so vso dokumentacijo poslali na ministrstvo za delo. Ker je Želva invalidsko podjetje, to bedi nad njenim poslovanjem.
Množični odstopi predstavnikov delavcev
Toda po naših informacijah so se na ministrstvu za delo s sumljivimi posli seznanili šele konec lanskega leta. In to šele takrat, ko je »počilo« znotraj sveta delavcev Želve. Najprej so maja in junija lani odstopili štirje člani sveta delavcev, nato je ena od zaposlenih prejela izredno odpoved delovnega razmerja, septembra pa sta bili na domnevno nezakonit način razrešeni še dve članici sveta delavcev. Po zatrjevanju Potokarjeve so posamezniki v svetu delavcev namesto zastopanja interesov delavcev zasledovali lastne osebne materialne interese. »Svet delavcev, ki ni obvezen, je bil ustanovljen na mojo pobudo, ker sem želela imeti organiziranega sogovornika kot predstavnika zaposlenih predvsem pri sprejemanju internih aktov družbe. Težave pa so nastopile, ker so ti delavci poleg kritja vseh zakonsko predpisanih stroškov zahtevali še 600 evrov dodatnih sredstev za vsakega člana sveta delavcev na mesec, česar pa si nismo mogli privoščiti,« je pojasnila Potokarjeva. Pri tem je zatrdila, da so štirje predstavniki zaposlenih iz sveta delavcev odstopili, ker so ugotovili, da manjši del članov ne zastopa interesov zaposlenih.
Na ministrstvu za delo zaradi domnevnih nepravilnostih v Želvi do zdaj niso ukrepali. Kot so pojasnili, jim je vodstvo podjetja pojasnilo, da so vse naložbe pregledne. To je razvidno tudi iz revidiranih letnih poročil. Toda pri tem velja poudariti, da redni revizorji niti niso pregledovali omenjenih spornih poslov. Če bo kateri koli organ zaznal kršitve, bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. So pa na ministrstvu poudarili, da po njim razpoložljivih podatkih policija ni zaznala znakov kaznivih dejanj.
KPK zadevo odstopila policiji
Po naših informacijah je problematiko Želve preučevala tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Ta je v začetku lanskega decembra odločila, da se s prijavo ne bo ukvarjala, ker je bil o domnevnih nepravilnostih, ki izhajajo iz revizije, obveščen nadzorni svet Želve. Zato ni razlogov za postopek pred KPK, ki pa je zadevo pred dobrim mesecem dni odstopila policiji. Ugotovila je namreč, da je na podlagi navedb revizijskega poročila mogoče identificirati sum kaznivega dejanja zlorabe položaja poslovodnih oseb in morebitni sum kaznivega dejanja oškodovanja podjetja. Policijo bomo za odziv povprašali danes.