"Ni pričakovati, da Banka Slovenije v prihodnje ne bo zahtevala dodatnih dokapitalizacij v slovenskih bankah," je na seji komisije DZ za nadzor javnih financ o stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v luči stresnih testov bank danes poudaril Jazbec.
Nadaljnje potrebe po dokapitalizaciji bodo odvisne od uspešnosti postopkov prestrukturiranja slabih terjatev, ki pa so v Sloveniji nujno vezane na prestrukturiranje podjetij.
Slovenijo se po besedah Jazbeca pogosto primerja z državami, kot sta Irska in Portugalska. "A tam so slabe terjatve vezane predvsem na naložbe v nepremičninski sektor. V Sloveniji pa je večina vezana na slaba posojila podjetjem, zato je kompleksnost prestrukturiranja večja," je poudaril guverner.
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Janko Medja je spomnil, da kljub dejstvu, da tako NLB kot Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) nedavnih stresnih testov Evropske centralne banke (ECB) nista uspešno prestali, to ne pomeni, da bosta potrebovali dodatni kapital. "ECB ne zahteva kakršne koli dokapitalizacije, ta na podlagi teh stresnih testov ni potrebna," je zagotovil.
Medja: Slovenija pri finančnem prestrukturiranju nekje na polovici
NLB se po besedah Medje v zadnjem letu aktivno osredotoča na prestrukturiranje gospodarstva in pri tem beleži uspeh. "V Sloveniji se pri finančnih prestrukturiranjih nahajamo nekaj čez sredino naloge, poslovna prestrukturiranja pa še zaostajajo, a se trend tudi tu izboljšuje," je ocenil. "Pesimizem je v tem trenutku napačna reakcija. Treba je ostati resen, previden, a delati naprej na poti prestrukturiranja, kot smo jo zastavili, in ostati zmeren optimist," je menil prvi mož NLB.
Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc pa je poudaril, da so od začetka delovanja njegove uprave v NKBM izvedli številne aktivnosti. Med drugim je izpostavil revizije in iz njih izhajajoče pravne postopke zaradi odgovornosti oseb, ki so banko vodile v preteklosti. Prav tako je opozoril na aktivno prestrukturiranje banke v smislu zniževanja tvegane aktive, zmanjševanja števila poslovalnic in zaposlenih, nižanja stroškov in konsolidiranja skupine.
Tudi po prenosu dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v NKBM ostal del slabih posojil, je opozoril Hauc. Glede možnosti zmanjševanja deleža slabih posojil pa je izpostavil tri - prestrukturiranje podjetij, preoblikovanje terjatev v kapital in prodajo slabih posojil. Kot je še zagotovil, ima NKBM za prihodnje leto ambiciozne cilje.
Svilan: Kreditiranje ne more biti gonilna sila izhoda iz krize
Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je poudaril, da je SID banka, ki je stresne teste ECB uspešno pristala, prispevala h krepitvi zaupanja v bančni sektor. "Upamo, da smo s tem odgovorili na očitke, da so naši standardi posojanja previsoki ali neustrezni," je dejal.
Opozoril pa je še, da kreditiranje ne more biti gonilna sila za izhod iz krize. "Najprej je treba obnoviti gospodarsko aktivnost, šele nato sledi kreditiranje. Razvoj podjetij mora generirati bančno kreditiranje," je poudaril Svilan in opozoril, da je kreditna sposobnost slovenskih podjetij trenutno premajhna. Po njegovem pri nas ne moremo govoriti o kreditnem, pač pa o kapitalskem krču.
Predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar pa je opozoril, da je banka "živ mehanizem". "Tisti, ki reče, da je zgodba končana, se najbolj moti. Če si lastnik, moraš na to računati," je opozoril. Podobnih razprav kot je današnja bo po njegovem prepričanju, dokler bo lastnik država, še nešteto. "Tu se bo treba dogovoriti, kaj je bodočnost in kaj od tega pričakujemo," je menil.
