Vlada je v minulih letih varčevala pri plačah, sociali in investicijah, vendar se trend letos obrača, in to zelo hitro. »Največjo nevarnost predstavljajo investicije države, ki lahko letos dosežejo 5,3 odstotka BDP. To je več kot na vrhuncu leta 2009,« je opozoril Andrej Flajs, vodja sektorja nacionalnih računov v državnem statističnem uradu (Surs).
Stroški obresti, ki bodo letos dosegli že 1,21 milijarde evrov, in državne investicije so v prvem letošnjem polletju zrasli za skoraj 40 odstotkov. Samo investicije na lokalni in državni ravni so v prvem letošnjem polletju po Flajsovih besedah zrasle za vrtoglavih 80 odstotkov. Ne glede na razloge za njihovo rast – trošenje pred lokalnimi volitvami ali izvajanje velikih projektov – je pretirano investiranje skrb vzbujajoče. Položaj namreč zelo spominja na čase pred krizo. Znašli smo se namreč v mali izvozni konjunkturi, pri čemer se kar preveč zanašamo na izvoz. Če bi bilo po Flajsovo, bi morali zato hitro dinamiko rasti vlaganj prekiniti že danes. »Vlado bi morali povprašati, kaj bo storila, če se ustavi rast izvoza,« je dejal Flajs in pojasnil, da so investicije države v prvem polletju zrasle za 300 milijonov evrov ter izničile učinke varčevanja na drugih proračunskih področjih.
Z vprašanjem, kakšna tveganja predstavlja hitra rast investicij in kaj namerava država narediti v primeru prekinitve rasti izvoza, smo se včeraj obrnili na ministrstvo za finance, vendar odgovora zaradi zasedenosti strokovnih sodelavcev nismo pričakali. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, zakaj se bo javni dolg letos povečal za kar pet milijard evrov, na 30,34 milijarde evrov oziroma 82,2 odstotka BDP.
Javnofinančni primanjkljaj, zaradi katerega običajno raste javni dolg, bo sicer res 170 milijonov evrov večji kot v spomladanski napovedi, a bo še vedno znašal »komaj« 1,65 milijarde evrov ali 4,5 odstotka BDP. V to številko je všteta tudi sanacija bank, ki bo državo zaradi podržavljenja Abanke Vipe letos stala 322 milijonov evrov. Lani je država za banke namenila 3,6 milijarde evrov, javni dolg pa se je ob 5,2 milijarde evrov visokem javnofinančnem primanjkljaju zvišal za šest milijard evrov. Letos znaša razlika med povečanjem javnega dolga in javnofinančnim primanjkljajem skoraj 3,4 milijarde evrov. Čeprav je res, da lahko javni dolg nastane tudi z izdatki, ki se ne pojavijo v primanjkljaju, bo teh letos očitno kar za okoli devet odstotkov BDP.
Varčevanje pri plačah ovira okrevanje povpraševanja
Od kod tako zajetno zvišanje javnega dolga, ostaja skrivnost, iz podatkov pa je jasno vsaj to, kje je država doslej največ prihranila. V letih 2012 in 2013 je država za 209 milijonov evrov znižala izplačila socialnih nadomestil, kar je sicer krut, a daleč najučinkovitejši način varčevanja v okviru javnofinančne konsolidacije. Najmanj učinkovit način varčevanja pa je po Flajsovi oceni zniževanje plač. Za vsakih 100 milijonov je namreč dejanskega proračunskega prihranka največ 49 milijonov evrov. A ravno tega se je vlada lotila najbolj zavzeto in v zadnjih dveh letih za kar 343 milijonov evrov znižala plače v javnem sektorju.
Taktika se je vladi maščevala na strani potrošnje, saj so gospodinjstva že nekaj časa precej previdna pri nakupih, zlasti trajnih dobrin. Kaj drugega ob že 410.000 ljudeh, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, in 290.000 Slovencih, ki živijo pod pragom revščine, tudi ne gre pričakovati. Za primerjavo, če bi enak delež Nemcev živel pod pragom revščine, bi armada revežev presegla 11 milijonov ljudi. Tako ne preseneča, da so se cene življenjskih potrebščin v septembru na letni ravni, podobno kot avgusta, znižale za 0,3 odstotka. Največ so k deflaciji prispevale štiri odstotke nižje cene goriv in maziv, 3,9 odstotka cenejša električna energija in 3,4 odstotka cenejše telefonske storitve.
Jan Bratanič
