Po gospodarskem optimizmu, ki je zavel na začetku leta, se je rast iz mnogih gospodarstev umaknila ali pa vsaj močno upočasnila. Povračilne sankcije Rusije postavljajo pod vprašaj nadaljnje gospodarsko okrevanje Evrope, medtem ko je v drugem četrtletju močno opešalo tudi japonsko gospodarstvo. Ukrep japonskega premierja Shinza Abeja, ki je aprila zvišal prometni davek s petih na osem odstotkov, je povsem ohromil potrošnjo in prinesel skoraj sedem odstotkov globok gospodarski padec.
Japonski primer se bo skoraj zagotovo znašel v ekonomskih učbenikih prihodnosti. Učinek napovedi in nato zvišanja davka je bil na gospodarstvo in potrošnjo namreč enormen. Japonski potrošniki so v prvem četrtletju podivjali zaradi strahu pred višjim davkom in trošili kar za 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S tem so prikrili nižji izvoz v ZDA in pripomogli k 6,1-odstotni rasti gospodarstva. V drugem četrtletju pa je bil učinek višjega davka ravno nasproten. Samo aprila, ko je bil davek uveden, so prihodki v trgovini na drobno strmoglavili za skoraj 12 odstotkov. BDP se je na letni ravni skrčil za kar 6,8 odstotka. To je bilo sicer manj od povprečne napovedi analitikov, a je kljub temu pomenilo najhujši gospodarski padec Japonske po letu 2011. Za nameček se je obseg BDP gibal negativno tudi na četrtletni ravni, ko se je skrčil za 1,7 odstotka.
Čeprav je japonsko gospodarstvo netipično močno zanihalo ob uvedbi višjega davka, je pojav povečane potrošnje pred in zmanjšanje po zvišanju davka normalen pojav. Tako je bilo denimo lani v Sloveniji pred dve odstotni točki visokim zvišanjem DDV. Ali še pred tem ob uvedbi zakona za uravnoteženje javnih financ. Japonska vlada ima do konca leta 2015 možnost dodatnega zvišanja prometnega davka, in sicer na deset odstotkov. Vendar je vprašanje, ali se bo Abe v iskanju ukrepov za znižanje 240 odstotkov BDP visoke gore javnega dolga odločil za potezo, ki bi pomenila nov, pa čeprav kratkotrajni udarec potrošnji.
Četudi v Evropi trenutno nihče ne uvaja novih davkov, je tudi tu že začela potrošnja spet šepati. Bruselj, ki je družno z ZDA proti Rusiji uvedel gospodarske sankcije, je namreč prejel bumerang ruskih protiukrepov. Če ti na ZDA, katerih BDP je v drugem četrtletju na letni ravni zrasel celo za štiri odstotke, niso imeli vpliva, vlada v Evropi panika. Nemško gospodarstvo dodatno strašijo novice iz Rusije, kjer naj bi neformalno nehali tudi kupovati nemško strojno opremo in avtomobile. Tako nič ne čudi, da je zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo avgusta upadlo na komaj 8,6 točke. Po podatkih nemškega centra za evropske raziskave ZEW ni bilo tako nizko že od decembra 2012, ko se je gospodarska kriza po Evropi vrtinčila s polno močjo.
Nemški statistični urad Destatis naj bi tako kot Eurostat danes objavil prvo oceno BDP v drugem četrtletju, strokovnjaki pa v najboljšem primeru pričakujejo stagnacijo. Za majhno slovensko gospodarstvo, ki se zanaša na izvoz to zagotovo ne more biti dober obet. Niti dejstvo, da je v recesiji spet pristala Italija, druga največja trgovinska partnerica Slovenije, kamor pošljejo slovenska podjetja okoli 2,5 milijarde evrov na leto. V drugem četrtletju se je gospodarstvo zahodnih sosedov skrčilo tako na četrtletni (za 0,1 odstotka) kot tudi na letni ravni (za 0,3 odstotka). Francija in Velika Britanija ostajata tako edini evropski velesili, ki gospodarsko rasteta.